Pomen pravilne vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu

21. NOVEMBER 2019  |   Staša Pirkmaier

Delodajalci so  v praksi večkrat v dilemi kako pravilno vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, zato bi v nadaljevanju predstavila postopek vročitve.

Ob upoštevanju  88. člena Zakona  o delovnih razmerjih, ZDR-1 (Ur. list RS, štev. 21/2013 in nasl.)  mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi (redna ali izredna) vročena stranki, ki se ji pogodba o zaposlitvi odpoveduje. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

ZDR-1 določa pravila vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

 

Opozoriti velja, da je  Ustavno sodišče z odločbo z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, ki je določal, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je ni mogoče vročiti osebno v prostorih delodajalca, delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča. Vročitev se je štela za opravljeno, ko je bila pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni bila prevzeta v roku za sprejem, ko je poteklo osem dni od dneva prvega poskusa vročitve.

Ustavno sodišče je torej četrti odstavek 88. člena ZDR-1 razveljavilo, hkrati pa določilo, da se do sprejetja drugačne zakonske podlage za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.

Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi  je na pogodbeni strank, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Do sprejema drugačne zakonske podlage se  za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.

Osebna vročitev po pošti je urejena v 142. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta določa, da v  kolikor vročevalec delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vročiti (ker je delavec npr. odsoten), poštno pošiljko izroči pošti v kraju, kjer delavec stanuje, delavcu pa v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje ga pošiljka čaka in rok 15 dni, v katerem mora pošiljko dvigniti.

V kolikor delavec poštne pošiljke ne dvigne v 15-dnevnem roku, se šteje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena po poteku tega roka, na kar je delavec opozorjen v obvestilu. Po poteku tega roka se delavcu poštna pošiljka – odpoved pogodbe o zaposlitvi pusti v njegovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku.

Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki  Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno.

V praksi  se dogaja, da naslovnika ni doma ter poštar  pisanje (npr. odpoved pogodbe o zaposlitvi) vroči enemu izmed njegovih   otrok,  ki so samo na obisku. Postavlja se vprašanje sli  se  takšna vročitev šteje za  vročeno.

Iz sodne prakse izhaja, da odraslih članov gospodinjstva, katerim se vroča pisanje ni mogoče enačiti z družinskimi člani ter je v enem od judikatov odločilo, da se kot vročeno  šteje pisanje le, če z naslovnikom živijo v skupnem gospodinjstvu. V kolikor je torej pisanje vročeno enemu izmed odraslih otrok naslovnika, ki z njim ne živijo v skupnem gospodinjstvu ter so samo na obisku ni mogoče šteti da je bilo vročeno.