Delovno pravo in socialna varnost

Svetovalci – specialisti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti, vam nudimo pravno svetovanje s področja Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in drugih področnih zakonov ter Kolektivnih pogodb, kot so:

sklepanje in prenehanje pogodbe o zaposlitvi,
možnosti fleksibilnega zaposlovanja,
letni dopust in regres,
splošni upokojitveni pogoji,
nadaljevanju dejavnosti po upokojitvi,
uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti ipd. Nudimo vam tudi naslednje storitve:
priprava splošnih aktov (sistemizacija, pravilniki) in podjetniških kolektivnih pogodb,
izdelava pogodbe o zaposlitvi prilagojene posameznemu delodajalcu; pregled pogodb,
izdelava drugih pogodb za opravljanje dela (podjemna pogodba, pogodba o avtorskem delu, pogodba o poslovnem sodelovanju),
priprava in vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi (redna in izredna odpoved, kolektivni odpusti, sporazumno prenehanje),
sestavo pravnih mnenj,
pripravo zakonske zahtevane kadrovske dokumentacije (evidence s področja dela ipd.),
sestavo pritožbe zoper odločbo upravnega organa s področja socialne varnosti,
pripravo pritožb zoper odločbe inšpekcijskih organov ipd.

Aktualne informacije

03.11.2022

Mali poslovni odjemalci upravičeni do pomoči zaradi visokih povišanj cen energentov le za obdobje od junija do avgusta 2022

1.novembra 2022 se je začel vnos elektronskih vlog za pridobitev nepovratnih sredstev zaradi visokih povišanj cen energentov v aplikacijo, ki jo je vzpostavila Javna agencija SPIRIT Slovenija (SPIRIT Slovenija). ...več

19.10.2022

Objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A)

V Uradnem listu RS št.133/2022 z dne 18.10.2022 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A). ...več

Pogosta vprašanja

V podjetju smo koristili državno pomoč za zaposlenega delavca in sicer: v aprilu in maju 2020 čakanje na delo ter v juniju in decembru 2020 ter januarju do maju 2021 ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Z delavcem, ki ima vse pogoje za upokojitev smo se dogovorili, da se bo konec decembra 2021 upokojil. Skrbi nas, da bi zaradi tega bili dolžni vračati državno pomoč, vse ostale pogoje glede upada prihodka namreč izpolnjujemo. Pregledali smo vsa gradiva na to temo in ne najdemo to med razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno vračati državno pomoč, saj govorijo le o prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga, tu pa gre za razlog upokojitve. Prosim pa še vas, če lahko to preverite, če je tako.

Delodajalka ima zaposleno delavko, ki zaradi ugotovljene invalidnosti na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dela krajši delovni čas. Delavki je izplačala sorazmeren delež regresa, delavka pa zatrjuje, da ji pripada celoten regres. Ali to drži?

ZANIMA ME, ČE LAHKO DELAVKI, KI MI JE NAPISALA ODPOVED, PLAČAM ODPRAVNINO?

Ali se pri štetju dopolnjenih let delovne dobe pri delodajalcu, v primeru delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, doba zaposlitve, ko je bil delavec zaposlen za skrajšan delovni čas 20-urni tednik, za namene odpovednega roka in odpravnine, šteje za dopolnjena polna leta ali le polovična leta?

Spoštovani, po dopisu ZPIZ z dne 29.08.2019 bi šla lahko v starostno pokojnino 15.01.2022 pri starosti 63 let in 8 mesecev, ko bom imela 39 let pokojninske dobe. Zahtevano starost 65 let nameravam zbnižati s pomočjo dveh otrok. Sedaj sem na zavodu za zaposlovanje, po odločbi zavoda od 24.03.2020 do 23.04.2022. Sredi decembra 2021 imam na Zavodu sestanek s svetovalko. Zanima me, kaj storiti, koristiti denarno nadomestilo do zadnjega dne oz. če grem v penzijo 15.01.2022, ali to pomeni določene maluse? Prosim za vaše mnenje.

Na temo upokojitve, o kateri sva pred kratkim govorila, sem si pridobila več informacij. Tako vam v prilogi pošiljam konkreten izračun delavke, ki bo imela v začetku januarja 2022 starost 62 let in 40 let pokojninske dobe. Njen odmerni odstotek znaša 64,86, ker namerava uveljavljati enega otroka. Torej delavka bi še eno leto podaljšala zaposlitev. Tudi mi smo z njenim delom zadovoljni. Kaj se ji najbolj splača? Se ji splača zaprositi za izplačilo 40% pokojnine? Koliko se ji poveča pokojnina za 1 leto dodatnega leta zaposlitve? Hvala za odgovor in lep pozdrav,

Z delavko imamo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki ji poteče 19.12.2021 Kako pravilno postopati, saj delavki ne nameravamo podaljšati pogodbe o zaposlitvi, da ne bomo v prekršku.

delavec me je zaprosil za soglasje za dopolnilno delo, saj namerava delati do 8 ur pri enemu drugemu delodajalcu, je pa tudi od zavoda za zaposlovanje že dobil potrdilo, da gre za deficitarni poklic. Zanima me ali sem dolžan dati takšno soglasje in ali sem v kakem prekršku če ga ne dam !

Bi imela še eno vprašanje In sicer imamo zaposlenega na skrajšanem delovnem času zaradi starševskega varstva (pravica do otrokovega 3. leta starosti). Dela po 4 ure na dan. A mu pripada toliko dopusta kot če bi delal polni delovni čas? In kako je potem s koriščenjem dopusta? Če gre da dopust gre 8 ali 4 ure dopusta in mu potem še 4 ure ostanejo? Hvala za vaš odgovor.

Delodajalca zanima, kolikšna odpravnina pripada delavcu, zaposlenemu pri podjetju za določen čas od 31.05.2021 do 31.12.2021.

Niste našli vseh odgovorov, ki ste jih iskali? Vprašajte nas!
e-Naslov

svetovanje@ozs.si Telefon

01 58 30 553

Iz bloga

Kaj moram postoriti, če želim uveljaviti (polno) pokojnino?

V novembrski številki revije Obrtnik sem predstavil bonuse, ki jih je lahko deležen tisti zavarovanec, ki kljub izpolnjenim pogojem za upokojitev le-to odloži, v decembrski številki Obrtnika pa sem predstavil upokojitvene pogoje, ki veljajo letos in bodo zagotovo veljali tudi v letu 2023 in to tako za starostno kot tudi za predčasno upokojitev. V tem prispevku pa želim na kratko predstaviti kaj konkretno mora v upokojitvenem postopku postoriti zavarovanec, da pravico, za katero sicer izpolnjuje zakonsko določene pogoje, tudi dejansko lahko uveljavi.

Najem električnega vozila in DDV

Z 22.1.2022 se je, na podlagi novega 66.b člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), uvedla pravica do odbitka DDV pri nabavi (pridobitvi, uvozu) osebnih avtomobilov, motornih koles, koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem (v nadaljevanju motorno vozilo), če so ta vozila namenjena opravljanju obdavčljive dejavnosti davčnega zavezanca v zvezi s katero ima po ZDDV-1 pravico do odbitka DDV, in te dejavnosti niso že zajete v točki c) 66. člena ZDDV-1 (v primeru opravljanja točno določenih dejavnosti iz točke c) 66. člena zakona, ima davčni zavezanec že dovoljen odbitek DDV od vseh vozil ne glede na pogon in vrednost vozila).