Delovno pravo in socialna varnost

Svetovalci – specialisti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti, vam nudimo pravno svetovanje s področja Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in drugih področnih zakonov ter Kolektivnih pogodb, kot so:

sklepanje in prenehanje pogodbe o zaposlitvi,
možnosti fleksibilnega zaposlovanja,
letni dopust in regres,
splošni upokojitveni pogoji,
nadaljevanju dejavnosti po upokojitvi,
uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti ipd. Nudimo vam tudi naslednje storitve:
priprava splošnih aktov (sistemizacija, pravilniki) in podjetniških kolektivnih pogodb,
izdelava pogodbe o zaposlitvi prilagojene posameznemu delodajalcu; pregled pogodb,
izdelava drugih pogodb za opravljanje dela (podjemna pogodba, pogodba o avtorskem delu, pogodba o poslovnem sodelovanju),
priprava in vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi (redna in izredna odpoved, kolektivni odpusti, sporazumno prenehanje),
sestavo pravnih mnenj,
pripravo zakonske zahtevane kadrovske dokumentacije (evidence s področja dela ipd.),
sestavo pritožbe zoper odločbo upravnega organa s področja socialne varnosti,
pripravo pritožb zoper odločbe inšpekcijskih organov ipd.

Aktualne informacije

14.01.2022

Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del

V Uradnem listu RS št. 6 z dne 14.1.2022 je objavljena Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov od 15.1.2022 dalje ne sme biti nižja od 6,17 EUR. ...več

12.01.2022

Dvig minimalne plače in najnižje urne postavke za študentsko delo v 2022

Danes, 12. 1. 2022, je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova višina minimalne plače, ki od 1. januarja 2022 zanaša 1.074,43 eurov bruto. V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 eurov. ...več

Pogosta vprašanja

Delodajalec, ki se ukvarja z prevozniško dejavnostjo ter zaposluje 25 delavcev sprašuje, kako lahko izpolni kvoto v kolikor ne namerava zaposliti invalida, ker mu narava dela to ne dopušča?

Delavec in delodajalec sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorila za poskusno delo. V pogodbi sta opredelila, da delo delavca spremlja tričlanska komisija, ki poda tudi oceno poskusnega dela delavca. Pri ocenjevanju poskusnega dela je bil eden izmed članov komisije odsoten, zaradi bolniškega staleža, tako, da sta oceno poskusnega dela podala le dva člana komisije. Na podlagi negativne ocene poskusnega dela je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi. Delodajalec sprašuje ali je tako odpoved zakonita.

Zaposleno imam delavko, ki ji nameravam odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ker zanjo nimam več dela zaradi nastale situacije. Z drugim delodajalcem se dogovarjam, da jo zaposlim. Ali moram delavki izplačati odpravnino, če se zaposli pri njemu.

Pred kratkim smo zaposlili novega delavca. Delavcu poleg osnovne plače pripadajo skladno z zakonodajo tudi dodatki, med drugim dodatek na minulo delo. Katera doba se upošteva kot osnovo za obračun dodatka na minulo delo? Delavec ima po podatkih ZPIZ-a namreč dobo iz naslova: 1. delovnega razmerja 2. obvezno zavarovanje po 17. členu ZPIZ 3. prostovoljno zavarovanje

Delodajalec bo zaposlil delavca. Sprašuje ali se v pogodbi o zaposlitvi ali kasneje z aneksom lahko dogovorita, da v se delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpravnini odpove!

Zanima me ali pravilno izračunavam plačo, konkretno me zanima : V pogodbi o zaposlitvi je določen OD 871,42€ kateremu prištejem dodatek na delovno dobo In dodatek na uspešnost kar predstavlja osnovo za izračun prispevkov v znesku 1.300,00 € 1.BRUTO? Prosim za informacijo in HVALA vnaprej!

Prosila bi vas zopet za pomoč pri primeru odpovedi delavki, ki je bila v bolniškem staležu. Po zadnji odločbi ZZZS je do 30.6.2021 nezmožna za delo, od 1.7.2021 pa zopet zmožna za delo. Delavka je v odpovednem roku že od februarja, ko je prejela odpoved iz poslovnih razlogov s 60 dnevnim odpovednim rokom po pošti in bi ji sedaj moralo prenehati delovno razmerje po preteku bolniške oz. če sem prav razumela naslednji dan, ko se vrne na delo. Torej bi se morala z 1.7.2021 vrniti na delo (ni se vrnila in ni ničesar sporočila), torej bi jo morali odjaviti iz delovnega razmerja (obrazec M-2 pri ZZZS) z dnem 02.7.2021. Spodaj pa vam prilagam odgovor s strani ZZZS, da je pravilna odjava 30.6.2021? Kaj je sedaj zakonsko pravilno? Prosim za pomoč. Novega bolniškega lista za 1.7.2021 ni predložila, ker ni več na bolniški.

Zaposlenega imam delavca, ki namerava odpreti « popoldanski s.p «. Ali me mora delavec o tem obvestiti?

Ali se odpovedni rok v primeru zapiranja s.p.-ja podaljša za max 6 mesecev, če je delavec v bolniški ob izteku odpovednega roka, kot je to predvideno v 3. odst. 116. člena ZDR-1.?

Delavki dajem odpoved iz poslovnih razlogov. Pri meni je zaposlena 2 leti, zato bi bila po 94. členu zakonu upravičena do odpovednega roka 30 dni. V enemu od členov pogodbe o zaposlitvi sva zapisala, da je za primer odpovedi pogodbe dogovorjen 2 mesečni odpovedni rok. Kakšen odpovedni rok me torej zavezuje v danem primeru?

Niste našli vseh odgovorov, ki ste jih iskali? Vprašajte nas!
e-Naslov

svetovanje@ozs.si Telefon

01 58 30 553

Iz bloga

Tudi delni upokojenci lahko upajo na solidarnostni dodatek po PKP 10

Tudi delno upokojeni s.p.-ji kot tudi družbeniki&poslovodne osebe v kolikor ne presegajo cenzusa, so upravičeni do solidarnostnega dodatka, kako se določi cenzus in kako osnova ter kaj še sodi v osnovo, pa si poglejte v odgovorih, ki so jih pripravili v strokovnih službah ZPIZ-a.

Odprl sem s.p., kako je s plačevanjem davkov?

Za dohodek iz dejavnosti štejemo vsak dohodek, ki je dosežen z opravljanjem podjetniške, kmetijske, gozdarske ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti sta, da se dejavnost opravlja trajno in neodvisno oziroma samostojno.