Delovno pravo in socialna varnost

Svetovalci – specialisti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti, vam nudimo pravno svetovanje s področja Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in drugih področnih zakonov ter Kolektivnih pogodb, kot so:

sklepanje in prenehanje pogodbe o zaposlitvi,
možnosti fleksibilnega zaposlovanja,
letni dopust in regres,
splošni upokojitveni pogoji,
nadaljevanju dejavnosti po upokojitvi,
uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti ipd. Nudimo vam tudi naslednje storitve:
priprava splošnih aktov (sistemizacija, pravilniki) in podjetniških kolektivnih pogodb,
izdelava pogodbe o zaposlitvi prilagojene posameznemu delodajalcu; pregled pogodb,
izdelava drugih pogodb za opravljanje dela (podjemna pogodba, pogodba o avtorskem delu, pogodba o poslovnem sodelovanju),
priprava in vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi (redna in izredna odpoved, kolektivni odpusti, sporazumno prenehanje),
sestavo pravnih mnenj,
pripravo zakonske zahtevane kadrovske dokumentacije (evidence s področja dela ipd.),
sestavo pritožbe zoper odločbo upravnega organa s področja socialne varnosti,
pripravo pritožb zoper odločbe inšpekcijskih organov ipd.

Aktualne informacije

09.05.2023

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Pred dnevi je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Spremembe in dopolnitve zakona začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo šest mesecev po uveljavitvi. To pomeni, da določbe tega zakona pričnejo veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se pričnejo z 20. novembrom 2023. ...več

21.03.2023

Spodbujanje zaposlovanja invalidov

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, nadzira izpolnjevanje kvote zaposlenih invalidov, hkrati pa odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev glede vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov ali neizpolnitve kvotne obveznosti. ...več

Pogosta vprašanja

Vprašanje: Spoštovani, vljudno prosim za naslednje pojasnilo : 3.01.2023 bom dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa- to je 40 let 0 mesecev 0 dni brez dokupa – starost 60 let 9 mesecev. Na ta datum bi se tudi upokojila, sedaj sem zaposlena v firmi , imam pa še popoldanski s.p.. Zanima me, ali lahko popoldanski s.p. obdržim?

v d.o.o. je lastnica in direktor hkrati ena oseba, ki je zaposlena drugje. Ker ji preti, da bo izgubila službo, želi, da bi bila na ZRSZ opravičena do nadomestila. Če bi za direktorja v podjetju pooblastila svojega upokojenega očeta, ki ni lastnik podjetja, ali je v tem primeru opravičena do nadomestila na ZRSZ kot brezposelna oseba (seveda, če ima predhodno pogoje) in njen oče ne bi bil ob pokojnino. Davčna svetovalka trdi, da je praksa in mnenja po ZPIZ različna.

Spoštovani, Ali mi lahko odgovorite na naslednje vprašanje ali pa samo potrdite? Zaposlena je bila 4 ure na bolniški in 4 ure na dopustu. Ali se upošteva 8 ur dopusta?

Na vas se obračamo z spodnjo dilemo: Samostojni podjetnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zavarovanec bo opravljal dejavnost 10 ur/tedensko. Ko je imel redni s.p. je zaposloval delavce, ali jih lahko zaposluje tudi naprej? Ali je lahko vključenost v zavarovanje 10h tedensko omejitev pri zaposlovanju delavcev? Vem, da npr. popoldanski s.p. lahko zaposluje delavce. Ali je enako v zgornjem primeru? Že vnaprej se vam zahvaljujemo za odgovor in vas lepo pozdravljamo.

z računovodkinjo sva debatirali o letnem dopustu, ki pripada starejšemu delavcu. Kaj menite o naslednji situaciji; Delavec se je pri nas zaposlil 01.06.2022. Dne 20.08.2022 je dopolnil 55 let in prešel v kategorijo »starejši delavec«. Koliko dopusta mu pripada za letošnje leto? Zanima me predvsem kaj menite o dodatnih 3eh dneh iz 3. odstavka 159. člena ZDR-1. Bolj natančno ali mu ti trije dodatni dnevi pripadajo v sorazmernem delu ali v celoti? Spadamo pod kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije Slovenije,

kaj menite o naslednji situaciji. Delavec je spremenil svoje stalno prebivališče. Natančneje, prej je delavec bival 20km stran od delovnega mesta, sedaj pa biva 100km stran od delovnega mesta( v eno smer). Sama sem prebirala zakonodajo, kjer sem v ZDR-1 našla relevantno določbo; Tretji odstavek 130. člena ZDR-1 določa, da ima delavec, če se iz razlogov na njegovi strani strošek za prevoz naknadno poveča, pravico do povračila tako povečanega stroška, vendar le, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem. Kolektivna pogodba pa pravi; 51. člen (prevoz na delo in z dela) (1) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od bivališča, ki ga delodajalcu sporoči ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, do kraja opravljanja dela, če je bivališče od kraja opravljanja dela oddaljeno najmanj 2 km. (2) Delavec mora delodajalcu sporočiti vsako spremembo bivališča, iz katerega prihaja na delo. Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če se tako sporazume z delodajalcem. Iz teh določb po mojem mnenju izhaja, da delavec ne more pričakovati samodejnega povišanja povračila stroškov za prevoz zgolj zato, ker je spremenil kraj svojega dejanskega prebivališč in da se mora s povišanje strinjati delodajalec. Kaj menite vi, smo delavcu dolžni izplačati povišan znesek?

Imam vprašanje za člana – s.p., ki je 75% upokojen in 25% zavarovan kot s.p.. Od 10. 1. 2022 je na bolniški. Ali mu res ne pripada nadomestilo za bolniško odsotnost oz. če mu izplačajo nadomestilo, ne dobi pokojnine. Hvala za pojasnilo.

kaj menite o povračilu potnih stroškov oz. natančneje, kdaj smo jih delavcu dolžni povrniti? Naše podjetje spada pod Kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije, ki v 51. členu določa; Prevoz na delo in z dela 51. člen (1) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu od kraja bivališča do kraja opravljanja dela, če je kraj bivališča od kraja opravljanja dela oddaljen najmanj dva kilometra. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena delavcu pripada povračilo stroškov najcenejšega javnega prevoza v višini kot to določa tarifna priloga. Če je za delodajalca ugodneje in delavec ne predloži dokazila o nakupu vozovnice, pripada delavcu povračilo stroškov kilometrine po uredbi. Uredba pa 3. členu določa; 3. člen (prevoz na delo in z dela) (1) Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 0,21 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča. Kdaj je po vašem mnenju delodajalec zavezan plačati kilometrino? Oziroma, koliko mora biti delavec oddaljen od kraja dela, da mu povračilo pripada?

: Ali je še vedno pred redno odpovedjo iz poslovnega razloga potrebno dati tudi pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov?

prosim če potrdite ali računam prav. 1. odpoved iz poslovnih razlogov delavcu, ki je bil pri nas 8 let 2. povprečje zadnjih treh mesecev je 1.705,63 3. ena PETINA znese 341,13 4. 341,13 * 8 (let) = 2.729,04 in toliko mu lahko izplačam brez vseh davkov in prispevkov

Niste našli vseh odgovorov, ki ste jih iskali? Vprašajte nas!
e-Naslov

svetovanje@ozs.si Telefon

01 58 30 553

Iz bloga

Razpis za mikro, mala in srednje velika podjetja na obmejnih problemskih območjih

Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju SRRS) je 19.5.2023 v Uradnem listu RS št. 57/2023 objavil nov finančni produkt – BIZI NOO in BIZI NOO POSOJILO, ki je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) na obmejnih problemskih območjih za projekte na področju snovne in energetske učinkovitosti.

Katero obdobje je potrebno upoštevati za prenos letnega dopusta

Vsak izmed delodajalcev se je praviloma že srečal z daljšo odsotnostjo delavca iz razlogov bolezni ali koriščenjem materinskega oziroma starševskega dopusta.