Civilno in gospodarsko pravo

Svetovalci – specialisti s področja civilnega in gospodarskega prava nudimo svetovanje zlasti za tista področja in dejavnosti, ki se dotikajo oziroma so v zvezi z dejavnostjo podjetja. V okviru svetovanja opozarjamo med drugim na bistvene sestavine pogodb, na vključitev določenih klavzul, s katerimi si je moč zagotoviti zavarovanja, ter predlagamo možne rešitve v pogodbenih odnosih. Gospodarske subjekte seznanjamo s postopkom izterjave terjatev in možnostmi, ki jih imajo pri tem, ter z drugimi postopki ravnanja s terjatvami (cesije, asignacije…). Ukvarjamo se s statusnimi spremembami gospodarskih subjektov in drugimi korporacijskim vprašanji. Posebno področje so tudi reklamacije.

Nudimo vam tudi naslednje storitve:
- sestavo pogodb s področja gospodarskega prava (akt o ustanovitvi družbe, družbena pogodba, oblikovanje sklepov …),
- sestavo pogodb s področja obligacijskega prava (najemna pogodba, prodajna pogodba, darilna pogodba, …),
- sestavo pogodb s področja dednega prava,
- sestavo pogodb s področja stvarnega prava.

Aktualne informacije

20.02.2023

Kaj prinaša zakon o zaščiti prijaviteljev?

V Uradnem listu št. 16 je bil dne 7.2.2023 objavljan Zakon o zaščiti prijaviteljev. Prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve v svojem delovnem okolju, hkrati pa določa tudi obveznosti. ...več

26.01.2023

Omogočena elektronska oddaja vlog po ZPGOPEK

Omogočena elektronska oddaja vlog za oba ukrepa za omilitev posledic energetske krize. ...več

Pogosta vprašanja

Razlike med garancijo in stvarno napako?!

Del poslovnega prostora imamo namen dati v najem. Na kaj vse moram biti pri tem pozoren?

Vprašanje sobodajalcev iz naslova nove kategorizacija nastanitvenih obratov, in sicer, da mora biti označevalna tabla za vse nastanitvene obrate, z eno izjemo - da označevalna tabla ne bo več obvezna za sobodajalce, ki opravljajo gostinsko dejavnost v večstanovanjskih stavbah. Torej od kje naprej je definicija več stanovanjske stavbe? V Stanovanjskem zakonu piše, da uporablja izraz večstan. stavba za »Stanovanjske enote v dvo ali večstanovanjski stavbi (v nadaljnjem besedilu: večstanovanjska stavba) so stanovanja. Stanovanjske enote v stanovanjski stavbi za posebne namene so bivalne enote.« Torej za vsako stavbo kjer sta vsaj dve stanovanji? Kako je potem s tablo v družinski hiši, kjer so npr 3 stanovanja?

Poleg delavnice, v kateri opravljamo dejavnost, bi želeli kupiti zemljišče. Gospa s katero smo kontaktirali bi zemljišče prodala, vendar ni lastnica. Lastnik je njen mož, ki pa ima demenco. Zanima nas kako lahko pravilno uredimo nakup?

Podjetje (pekarna) je prejšnji teden v svoje poslovne prostore namestilo kamere. Ena od zaposlenih je že podala prijavo pooblaščenki. Delodajalec je svoje zaposlene o tem pravočasno pisno obvestil. Delodajalca zanima, kakšne papirje in pogoje v smislu varovanja osebnih podatkov mora izpolnjevati pri uvedbi kamer?

Nosilec s.p. je nenadno umrl. Družina se je dogovorila, da bo dejavnost prevzel sin. Na kakšen način sodišče obvestiti o zakonitem zastopniku do pravnomočnosti odločbe o dedovanju, da bo s.p. lahko nemoteno posloval naprej (imajo več zaposlenih) – pisno, s podpisi vseh dedičev, notarsko overjeno?

Lansko leto smo po podpisali izjavo za EU Business register - prejeli smo tudi račun in opomine za leto 2017. V začetku meseca junija smo dobili še račun za plačilo za letošnje leto. Glede napotkov, ki ste mi jih posredovali in vaših stališč, ki sem jih prebrala na vaši spletni strani na elektronsko pošto oz. navadno pošto ne odgovarjamo oz. jo ignoriramo. V petek 10.8. smo po elektronski pošti prejeli dopis, ki vam ga tudi prilagam. Zanima me vaše stališče oz. mnenje kako naj se zadeve lotimo v bodoče. Ali vse skupaj pustimo tako kot je, ali je potrebno kako drugače odreagirati. Če imate kakšno povratno informacijo od drugih članov, ki imajo podobno težavo, bi bila zelo vesela, če mi jo lahko posredujete. Kakršna koli informacije bi bila zelo dobrodošla. Bi pa rada omenil še to, da smo v letošnjem letu že nekajkrat prejeli pošto z enako vsebino (obrazec, ki smo ga podpisali) po elektronski pošti, nazadnje v mesecu juniju.

Naročnik in dobavitelj sta se sporazumela za dobavo blaga. Dobavitelj je zamujal z dobavo blaga kljub večkratnim pozivom naročnika Naročnik je preko odvetnika pozval dobavitelja k izpolnitvi naročila Zaradi zamude pri dobavi blaga je dobavitelj naročniku v znak resnosti ponudbe oz. dobave blaga vplačal varščino Sledila je dobava blaga ( s precejšnjo zamudo) in nato plačilo računa Ker je imel naročnik z blagom, katerega je prejel s precejšnjo zamudo, določene odvetniške stroške in ostale nevšečnosti, bi sedaj varščino za resnost ponudbe zadržal. Ali lahko prejeto varščino prekvalificiramo v odškodnino oz. pogodbeno kazen glede na OZ?

Ali pravilno razumem, da je po ZIZ v primeru izvršbe zaradi neplačane preživnine omejitev določena na 50% bruto minimalne plače?

Imam s.p. in sem najemnica poslovnega prostora v hiši (to je moj edini poslovni prostor, ki mi predstavlja kot samozaposleni tudi vir preživljanja – frizerski salon). Hišo bo Direkcija za ceste Slovenije, zaradi širitve cestišča rušila. Glede na to, da si moram poiskati nov poslovni prostor proti svoji volji, s čimer bodo povezani novi stroški (gradbena dela za pripravo prostora, sprememba dokumentacije,…), ki po višini nikakor ne bodo zanemarljivi, me zanima, ali lahko od Direkcije za ceste ali eventualno od Občine zahtevam kakršnokoli odškodnino, nadomestilo, povračilo stroškov…..?

Niste našli vseh odgovorov, ki ste jih iskali? Vprašajte nas!
e-Naslov

svetovanje@ozs.si Telefon

01 58 30 553

Iz bloga

Razpis za mikro, mala in srednje velika podjetja na obmejnih problemskih območjih

Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju SRRS) je 19.5.2023 v Uradnem listu RS št. 57/2023 objavil nov finančni produkt – BIZI NOO in BIZI NOO POSOJILO, ki je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) na obmejnih problemskih območjih za projekte na področju snovne in energetske učinkovitosti.

Davčna uredba v številkah

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba) v posameznih členih ne določa nominalnih zneskov izplačil v EUR, temveč se navezuje na, primeroma, določen % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (PP v RS). Za posamezna izplačila povračil stroškov to pomeni: