Kako ravnati v primeru, da ne boste izpolnili pogodbe, ker ne morete dobaviti blaga?

Poudarjam, da je potrebno vsako pogodbo najprej natančno prebrati, zato je posamezne primere potrebno presojati od primera do primera. Vedno je potrebno najprej ugotiviti, po katerem pravu se presoja posamezno pogodbeno razmerje. Določbe o višji sili se namreč razlagajo v skladu s pravom, ki se uporablja za pogodbo. Če pogodba nima določil o višji sili, se bodo uporablila zakonska določila prava, ki ureja pogodbeno razmerje.

Splošno pravilo je, da mora pogodbenica, ki jo je prizadela višja sila, nasprotno stranko nemudoma obvestiti o nastanku, vrsti in morebitnem trajanju okoliščin, ki preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V nasprotnem primeru se praviloma ne more sklicevati na višjo silo.

Če postane izpolnitev obveznosti ene stranke nemogoča, je pogodbena stranka običajno prosta svoje obveznosti, ugasne pa tudi obveznost druge pogodbene stranke. Na višjo silo pa se ne bo mogla sklicevati pogodbena stranka, ki je bila v času nastanka okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, že v zamudi z izpolnitvijo njene obveznosti.

Tudi po Konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (t.i. Dunajski konvenciji, Ur. l. SRS, št. 10/1984) je pogodbena stranka oproščena odgovornosti, če dokaže, da svoje obveznosti ni izpolnila zaradi ovire, ki je bila zunaj njenega nadzora, in od nje ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali jih premosti oziroma premaga posledice.

Dokazno breme je na stranki, ki se nanjo sklicuje. V določenih primerih je celo mogoče pridobiti potrdila o obstoju višje sile.

Pojem višje sile se praviloma razlaga restriktivno. Takšno je tudi stališče slovenske sodne prakse, predvsem glede elementa nepričakovanosti in neprepričljivosti.

Priprava: Mag. Nina Scortegagna Kavčnik, vodja službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve in svetovalnega in izobraževalnega centra
Zadnja sprememba: 14.03.2020