Višja sila zaradi varstva otroka - kaj pripada delavcu in delodajalcu (dopolnjeno 7. 11.)

27. OKTOBER 2020  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Zaradi odloka o prepovedi zbiranja v vrtcih, šolah, ipd., ki je bil objavljen v Uradnem listu, št. 152/2020, je veliko staršev, ki nimajo varstva za otroke, ostalo doma. Kolikšno nadomestilo plače pripada delavcu in koliko bo država povrnila delodajalcu?

Mnenje MDDSZ o neobstoju višje sile za šoloobvezne otroke v času šolskih počitnic

Delna povrnitev nadomestila plače delodajalcu in večje nadomestilo plače delavcu v primeru višje sile je nov ukrep po ZZUOOP (PKP 5). Enemu od staršev, skrbnikov ali oseb, ki negujejo in varujejo otroka omogoča, da zaradi karantene, ki je odrejena otroku, ali druge zunanje objektivne okoliščine, ostane doma z namenom varstva otroka zaradi nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole, socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (višja sila). Do uveljavitve ZZUOOP je bil delavec v teh primerih upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (137/6 ZDR-1). Delodajalcu pa izplačanega nadomestila plače delavcu država ni povrnila.

Otrok delo od doma karantena
To pravico lahko uveljavljajo starši otrok, osebe, ki negujejo in varujejo otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje. Pravica pa ni absolutna, ampak velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok
v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca (57/3 ZZUOOP).

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (59/6 ZZUOOP).

Delodajalcu bo izplačano nadomestilo plače (bruto I) povrnil zavod za zaposlovanje. Pri tem pa ZZUOOP za to upravičenost delodajalca ne določa nobenih pogojev glede upada prihodka delodajalca ali maksimalnega izplačila. Tudi ni pogoj, da bi moral delodajalec delavcu organizirati delo na domu.

Vložitev vloge na zavod poteka po enakem postopku in z enakimi roki, kot to velja pri karanteni. Delodajalec mora vlogo vložiti v elektronski obliki pri zavodu za zaposlovanje prek portala za delodajalce v osmih dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plač za čas pred uveljavitvijo zakona (to je do 1. 11. 2020). Sicer pa je rok za vložitev vloge v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. Najdete jo tukaj.

Zavod za zaposlovanje odloča o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač sklene zavod za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti. Vsebina pogodbe je predpisana.

Ukrep traja od 1. septembra do 31. decembra 2020. Vlada pa lahko ukrep s sklepom podaljša za šest mesecev.