Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.

V katerih primerih lahko pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi

20. OKTOBER 2022  |   Staša Pirkmaier

Delodajalci se včasih  znajdejo v situaciji, ko je zoper zaposlenega delavca odrejen pripor ali pa mora delavec na prestajanje zaporne kazni ali pa je delavcu iz kakšnih drugih razlogov onemogočeno opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Dolžnost delavca je namreč, da v skladu s pogodbo o zaposlitvi izvršuje svoje pogodbene obveznosti in opravlja delo na delovnem mestu ter v kraju in času, ki sta določena s pogodbo o zaposlitvi.

Suspenz pogodbe o zaposlitvi je institut, ki je zakonsko urejen v 53. členu ZDR-1 ter določa naslednje primere začasnega prenehanja opravljanja dela delavca in sicer:

  • prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali   sankcije za prekršek,  zaradi katerih ne more opravljati dela šest mesecev ali manj,
  • obveznega ali prostovoljnega služenja vojaškega roka,
  • opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije,
  • vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter
  • poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite,
  • pripora in

v drugih primerih, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi, začasno preneha opravljati delo,

V teh primerih pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.

Navedeno pomeni, da v času, ko je delavec odsoten iz razlogov, ki jih določa zakon med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. To pomeni, da delavec ni dolžan opravljati dela, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, ker tega dela zaradi zakonsko določene odsotnosti objektivno niti ne more opravljati, delodajalec pa delavcu ni dolžan izplačevati plače in ga za čas suspenza pogodbe o zaposlitvi odjavi iz sistema socialnih zavarovanj do prenehanja suspenza.

Ker med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, delavec v času suspenza tudi ni upravičen do letnega dopustna in regresa. Delodajalec tako v času suspenza pogodbe o zaposlitvi s tem delavcem nima nobenih stroškov, kar je pravilno in pravično, saj tudi delavec zanj ne opravlja nobenega dela.

 V praksi nam delodajalci zastavljajo vprašanja ali se lahko uporabi suspenz pogodbe o zaposlitvi tudi v primerih daljšega izobraževanja ali daljšega potovanja ali v drugih primerih odsotnosti delavcev, ki presegajo dolžino letnega dopusta, delavcu pa začasno preprečujejo izpolnjevanje nalog in obveznosti po pogodbi o zaposlitvi.

Suspenz  pogodbe o zaposlitvi bi bil v primerih, ki jih zakon ne predvideva, mogoč le v primeru, če tako določa kolektivna pogodba ter pogodba o zaposlitvi med delavcem ter delodajalcem.

V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZDR-1 se ima delavec pravico in dolžnost vrniti na delo najkasneje v roku petih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi. S tem dnem preneha suspenz pogodbe. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo in mu je izrečena izredna odpoved v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR -1, traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi.