Ustavno sodišče razveljavilo vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti

29. MAREC 2017  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Člen 88 ZDR-1 določa pravila vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. V skladu z izpodbijanim četrtim odstavkom 88. člena ZDR-1 se delavcu v primeru, če se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico, vroča na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov, delodajalcu pa na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta, oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve.

Na podlagi izpodbijane ureditve se je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je naslovnik do izteka roka za prevzem ni prevzel, vrnila pošiljatelju (delodajalcu). To je imelo za posledico, da se naslovnik po preteku roka za prevzem pošiljke z odpovedjo ni mogel seznaniti in je zato zamudi prekluzivni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena.

Da je neustrezna celotna ureditev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, smo večkrat opozarjali tudi na Obrtno - podjetniški zbornici Slovenije.

Na OZS ugotavljamo, da je Ustavno sodišče RS s to odločbo le potrdilo našemu opozarjanju, da je z ureditvijo vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v ZDR-1, želel zakonodajalec za delodajalce sicer verjetno postopke poenostaviti in jih razbremeniti nepotrebnih administriranj, vendar se je žal po skoraj štirih letih prakse izkazalo, da je bil storjen celo korak nazaj, kar smo na OZS večkrat opozarjali.

Vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je bila urejena do te ustavne odločbe v ZDR-1 ni ustrezna, saj bi moral ZDR-1, če je že postavil svoja pravila, le-ta določiti veliko bolj določno.

 Ključne pomanjkljivosti ureditve so (bile):
-       sklicevanje na druge predpise,
-       delodajalec nima ustreznega nadzora na potekom postopka vročanja odpovedi,
-       če želi delodajalec v primeru fikcije vročitve izračunati dan prenehanja delovnega razmerja mora na pošti oddati poizvednico, kdaj je bil prvi dan poskusa vročitve odpovedi,
-       zakonodajalec bi moral izrecno določiti, da je vročanje odpovedi, v kolikor se delodajalec ne odloči za nobeno izmed trenutnih možnosti, možno tudi z registriranim vročevalcem,
-       pisemske ovojnice bi morale biti prilagojene vročanju po ZDR-1,
-       neskladnost med fikcijo vročitve (8 dni) in 15-dnevnim rokom za prevzem pošiljke,
-       za prevzem pošiljke bi bilo potrebno določiti krajši rok (na primer 8 dni).

S tem, ko je bilo v ZDR-1 z razveljavljeno ureditvijo vročanja redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delodajalcu onemogočeno, da odpoved delavcu vroči z registriranim vročevalcem, so delodajalcem nastajali le nepotrebni dodatni stroški, saj so nekateri delavci pri izmikanju in oziroma zavlačevanju z vročitvijo bolj prožni, kot je lahko delodajalec.

Do drugačne ureditve vročanja odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem po pošti, se uporablja ZPP. Kar pa je dobro za delodajalce je, da bomo lahko zopet odpovedi pogodb o zaposlitvi vročali po pooblaščenih vročevalcih (detektivih)!