Nadomestilo plače zaradi odrejene karantene

07. SEPTEMBER 2020  |   Jasmina Malnar Molek

Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19  ureja pravico do nadomestila plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela. Delavec je upravičen do nadomestila plače za čas karantene le, v kolikor delodajalec zanj ne more organizirati dela na domu.

Višina nadomestila plače je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:

1. 100% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu);

2. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali rumenem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
Karantena

3. 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova naslednjih osebnih okoliščin (izjeme 15/5 ZIUPDV):

· smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja

· smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

· smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),

· rojstvo otroka

4. 0% nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem.

Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravice do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena in o razlogih, zaradi katerih mu je odrejena. Prav tako je dolžan delodajalcu posredovati odločbo o odreditvi karantene v treh delovnih dneh od prejema le-te.

Skladno z ZIUPDV so delodajalci upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače za čas odrejene karantene v obdobju od 11. 7. do 30. 9. 2020. Vloga za povračilo nadomestila se odda v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje, v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Obvezne priloge k vlogi so kopija odločbe o odreditvi karantene, izjava delodajalca, da delavcu ne more organizirati dela na domu in pisna izjava zaposlenega, če je bil razlog odhoda v rdečo državo navedena izjema. Zavod o vlogi odloči v 30 dneh in na podlagi izdane odločbe z delodajalcem sklene pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače. Povračila nadomestil plače se delodajalcem povrnejo v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Navajamo nekaj primerov iz prakse:

1. Delavec je odšel na dopust na Hrvaško. V času odhoda se je država nahajala na rumenem seznamu, ob vrnitvi pa je bila uvrščena na rdeči seznam, zato je delavec prejel odločbo o karanteni. Delodajalec delavcu ne more organizirati dela na domu. Ali delavcu pripada nadomestilo plače za čas odrejene karantene kljub dejstvu, da bi se lahko še pravočasno vrnil v Slovenijo?

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odrejene karantene v višini 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti (137/7 ZDR-1).

2. Delavec iz BIH se je udeležil pogreba tasta. Delodajalca je pred odhodom obvestil o razlogu odhoda v državo na rdečem seznamu. Ali delavcu pripada nadomestilo plače za čas odrejene karantene?

Delavec ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, saj se navedena osebna okoliščina ne nahaja na seznamu izjem.

3. Delavcu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela. Kako izračunati osnovo za nadomestilo plače, če je bil delavec v preteklem obdobju delno na čakanju na delo, delno na skrajšanem delovnem času, koristil letni dopust, ipd…?

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odrejene karantene v višini 80% povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti. Osnova za nadomestilo je predpisana v 137/7 ZDR-1, ki navaja, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

V osnovo za izračun nadomestila plače se vključi plača za polni delovni čas. Če je bila delavcu izplačana plača za delo prek polnega delovnega časa, se mesečna izplačana plača zmanjša za tisti del plače, ki se nanaša na plačilo nadurnega dela. V osnovo za nadomestilo plače se vključi tudi del plače za delovno in poslovno uspešnost in vsi dodatki, razen dodatka za nadurno delo. Izplačana nadomestila za čakanje na delo in skrajšan delovni čas ter eventuelne bolniške odsotnosti je potrebno preračunati na 100%.

 

4. Delavec ni upravičen do nadomestila plače za čas karantene zaradi odhoda v državo na rdečem seznamu. Ali mora delodajalec kljub temu obračunati in odvesti prispevke za socialno varnost?

Da, delodajalec je zavezanec za plačilo prispevkov, saj je delavec tudi za obdobje karantene vključen v zavarovanje. Delodajalec odvede vse prispevke iz (22,1%) in na plačo (16,1%), bremeni pa ga plačilo prispevka zavarovanca za PIZ (15,5%) in prispevkov delodajalca v višini 16,1%. Prispevek zavarovanca za zdravstveno zavarovanje (6,36%), prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti (0,14%) in prispevek zavarovanca za starševsko varstvo (0,10%) bremeni delavca. Delodajalec se mora z delavcem dogovoriti, na kakšen način bo delavec delodajalcu povrnil tiste prispevke, za katere je delavec zavezanec za plačilo (v skupni velikosti 6,60 %). Lahko se dogovorita, da mu delodajalec te prispevke na podlagi pobotne izjave odtegne pri prvem naslednjem izplačilu plače ali pa da jih delavec nakaže na transakcijski račun podjetja. Če delodajalec ne zahteva povrnitve, se ti štejejo za boniteto delavca.

5. Samostojnemu podjetniku je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dejavnosti. Ali je nosilec dejavnosti upravičen do nadomestila in refundacije prispevkov za čas trajanja karantene?

Žal ne. Karantena se odredi zdravi osebi, ki je bila ali za katere se sumi, da je bila v stiku z nekom, ki je zbolel, zato nosilec dejavnosti nima pravice do bolniškega staleža za čas karantene in posledično ne do nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako samostojni podjetnik za čas karantene ni upravičen do oprostitve ali refundacije prispevkov za socialno varnost.

6. Delodajalec je na novo zaposlil tujca, državljana BIH. Ob vstopu v Slovenijo je bila delavcu izdana odločba o karanteni. Delodajalec za delavca ne more organizirati opravljanja dela na domu. Je delavec upravičen do nadomestila plače za čas karantene?

Menimo, da gre v tem primeru za višjo silo na strani delavca, zato delavcu pripada nadomestilo plače v višini 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Ker ZIUPD ne ureja povračila nadomestil delodajalcem v teh primerih, smo za pojasnilo zaprosili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovora do tega trenutka še nismo prejeli.

7. Zaradi stika z okuženo osebo v vrtcu je bila otroku zaposlene odrejena karantena. Delavka ni prejela odločbe o karanteni, prav tako ji ni bil odprt bolniški stalež. Ali delavki pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti?

Menimo, da gre tudi v tem primeru za višjo silo na strani delavca, zato delavki pripada nadomestilo plače v višini 50% plače, ki bi jo prejela, če bi delala in ne manj kot 70% minimalne plače .Dejstvo je, da tako majhen otrok ne more sam ostati doma. Situacijo lahko primerjamo z bolnim otrokom, ko je eden od staršev upravičen do odsotnosti zaradi nege otroka do njegovega dopolnjenega 18. leta oziroma dokler traja roditeljska pravica. Razlika je le v tem, da je v primeru karantene otrok zdrav. Do katere starosti otroka gre za višjo silo, zakonodaja ne ureja. Primere je treba presojati posamično.

8. Delavec je v času svojega dopusta odšel v državo, ki je bila v trenutku njegovega odhoda na rdečem seznamu. To je storil kljub temu, da mu je delodajalec odhod v države iz rdečega seznama prepovedal, saj je vedel, da bo ob povratku v Slovenijo dobil 14 dnevno karanteno. Delodajalec je delavcu odobril le dva tedna letnega dopusta, pri tem pa ga je opozoril, da ga po dveh tednih odsotnosti nujno potrebuje, saj imajo naročila strank. Kakšne delovnopravne možnosti ima delodajalec na voljo?

Delavec, ki po zaključku odobrenega letnega dopusta zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, in ni podana višja sila (ker je zavestno odšel v državo iz rdečega seznama), se lahko z delodajalcem dogovori o drugi podlagi odsotnosti (podaljšanje letnega dopusta, neplačan dopust, koriščenje ur in podobno). Če se o tem ne sporazumeta, je delavec z dela neopravičeno odsoten. To je kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca. Na delodajalcu pa je, kako bo ukrepal.

Delodajalec lahko delavcu izda pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo, kar pomeni, da do prenehanja delovnega razmerja še ne pride. Mu bi pa lahko le-to odpovedal ob naslednji kršitvi (85/1 ZDR-1). Hujša sankcija pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (110. člen ZDR-1). Z njo delodajalec doseže takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Ne glede na obstoj razlogov za izredno odpoved, pa mora biti hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (109. člen ZDR-1). Tako mnenje je podalo tudi MDDSZ.

Odgovor pripravila: mag. Nina Scortegagna Kavčnik

9. Delavcu je bila odrejena karantena v obdobju od 1.7.2020 do 14.7.2020 zaradi prihoda iz države na rdečem seznamu. Ob odhodu se je namembna država nahajala na rumenem seznamu. Del karantene se nanaša na obdobje pred začetkom veljavnosti ZIUPDV. Kakšno nadomestilo pripada delavcu?

Pred začetkom veljavnosti ZIUPDV (to je 11. 7. 2020) se je odrejena karantena štela za višjo silo. Delavec je v času od 1. 7. 2020 do 10. 7. 2020 upravičen do nadomestila plače v višini 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače, od 11. 7. 2020 do 14. 7. 2020 pa v višini 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas. Delodajalec je upravičen do refundacije nadomestil plače le za čas od 11.7. do 14.7.2020.

10. V katero »M polje« na iREK poročamo izplačilo nadomestila za karanteno?

Podatki za izplačila nadomestila plač za čas karantene se poročajo v polju M01, ne glede na to, ali so bila nadomestila izplačana v času veljavnosti ZIUPDV ali pred uveljavitvijo interventnega zakona. V M02 poročamo le podatek o nadomestilu plače, ko gre za izjemo iz 15/5 ZIUPDV (osebne okoliščine).