Koga zavezuje kolektivna pogodba trgovine in novosti!

07. FEBRUAR 2018  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Od 1. januarja 2018 se uporablja Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije. V nobeni zakonodaji ni določeno, da morajo biti trgovine ob nedeljah ali praznikih ZAPRTE!! Ker je veliko laičnih razlagalcev aneksa, ki podjetnike in obrtnike napačno informirajo, v nadaljevanju navajam nekaj osnovnih dejstev o kolektivnih pogodbah, nedeljskem delu in odprtu/zaprtju trgovin.

Ali vas zavezuje KP dejavnosti trgovine?

Prvo in osnovno vprašanje, na katerega morate odgovoriti je, katera kolektivna pogodba dejavnosti (KP), ali več njih, vas zavezuje.

1. Katera je vaša glavna dejavnost vpisana v Poslovnem registru Slovenije?

2. Ali je ta dejavnost navedena v KP dejavnosti trgovine?

KP dejavnosti trgovine velja za vse delodajalce, ki imajo skladno z zakonom kot glavno dejavnost registrirano področje trgovinske dejavnosti G:
– 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
– 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili.

3. Ali ima KP dejavnosti trgovine (ali druga) razširjeno veljavnost?

Razširjena veljavnost KP pomeni, da velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost, ki spada pod določeno KP. Če KP nima razširjene veljavnosti, velja le za delodajalce, ki so člani delodajalskih združenj, ki so podpisniki te KP.

KP dejavnosti trgovine ima razširjeno veljavnost!

POZOR: Nova KP trgovine, ki bo pričela veljati 15. 8. 2018, ne bo imela razširjene veljavnosti dokler MDDSZ ne sprejme sklep o razširjeni veljavnosti, ki mora biti obljavljen v Uradnem listu RS. (dodano k prvotnemu tekstu 2. 8. 2018)

4. Če vas KP dejavnosti trgovine ne zavezuje po glavni dejavnosti, morate preveriti, ali ste v pogodbi o zaposlitvi z zaposlenimi zapisali, da se ravnate po tej KP.

Če ste to zapisali v pogodbo o zaposlitvi, vas zavezuje KP dejavnosti trgovine, kljub temu, da ne opravljate glavne dejavnosti iz področja G (45, 46, 47).

5. Delodajalca lahko zavezujeta dve kolektivni pogodbi. V tem primeru velja, da mora delodajalec v vsakem konkretnem primeru (na primer odmera letnega dopusta, nedeljsko delo), uporabiti tisto, ki je za delavca ugodnejša.

Zgornji kriteriji so osnova in nikakor ni nujno, da če imate trgovino v trgovskem centru, da to avtomatično pomeni, da se morate ravnati po KP trgovine!

ANEKS št. 3

PRAVILO: Delavec lahko dela največ 2 nedelji v mesecu in največ 15 nedelj v letu.

Omejitve ne veljajo za:

– delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti,
– delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona,
– delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane (npr. pekarna, slaščičarna), transport, distribucija, skladiščenje, lekarne ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.

Izjeme:

1. Delodajalec:

-na nedelje in

-na praznike (dneve), ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi

NE sme naložiti dela (tudi če bi delavec soglašal):

– delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti,
– delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka,
– enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.
 
Te izjeme ne veljajo za nosilca dejavnosti in njegove družinske člane!
 
V primeru kršitev omejitev je delodajalec dolžan delavcu v naslednjem mesecu obračunati in izplačati znesek v višini 500% od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke za vsako dopolnjeno uro kršitve.
 
3. Delodajalec NE sme razporediti delavca na delo na naslednje praznike (dneve), ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi:
– 1. januar – novo leto,
– 8. februar – slovenski kulturni praznik,
– velikonočna nedelja,
– velikonočni ponedeljek,
– 1. maj – praznik dela,
– binkoštna nedelja,
– 25. junij – dan državnosti,
– 15. avgust – Marijino vnebovzetje,
– 1. november – dan spomina na mrtve,
– 25. december – božič.
 
Drugi prazniki niso izjema (2. 1., 27. 4., 2. 5., 31. 10. in 26. 12.).
 
V primeru kršitev omejitev je delodajalec dolžan delavcu v naslednjem mesecu obračunati in izplačati znesek v višini 500% od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke za vsako dopolnjeno uro kršitve.
 
Ob navedenih izjemah lahko pri delodajalcu delajo le nosilec dejavnosti in njegovi družinski člani (kot redno zaposleni ali na drugi pravni podlagi) in vsi drugi "delavci" na podlagi drugih pravnih podlag (študentsko delo, podjemna pogodba, kratkotrajno delo, ipd.).

Omejitve tudi ne veljajo za:

– delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti,
– delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona,
– delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa (priprava in izdelava hrane (npr. pekarna, slaščičarna), transport, distribucija, skladiščenje, lekarne ipd.), povezanega z osnovno trgovinsko dejavnostjo.
 
Družinski člani po ZDR-1 so:
  • zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakonec ali zunajzakonski partner),
  • otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj terbratje in sestre.
4. Dodatki
 
Delavec je upravičen do dodatka za delo v delovnem času, ki je zanj manj ugoden, najmanj v naslednjem nominalnem znesku ali odstotku od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke:
– za čas dela v popoldanski ali nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni – 10 %;
– za delo v deljenem delovnem času – 20 %;
– za pripravljenost na domu – 10 %;
– za nočno delo – 75 %;
– za nadurno delo – 30 %;
– za delo na nedelje 100 %, vendar ne manj kot 5,40 EUR/uro;
 za delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi – 250%.
Delavec je upravičen do dodatka za delo v deljenem delovnem času za vsako začeto uro prekinitve dela.
Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti na domu na delo za vsako uro pripravljenosti.
Dodatek za delo na nedeljo in dodatek za delo na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, se med seboj izključujeta.
Delavec je upravičen do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času le za čas, ko je delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.