Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.

Kako lahko poslujejo cvetličarne v prihajajočih prazničnih dneh?

26. OKTOBER 2022  |   Dušan Bavec

 

Omejitve za delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dni določata tako Zakon o trgovini (v nadaljevanju ZT-1), ki je bil temeljito spremenjen oktobra 2020, kot dodatno še tudi Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (v nadaljevanju KP DTS), ki je bila sprejeta sredi leta 2018.

 

Za ugotovitev ali in pod kakšnimi pogoji lahko ob nedeljah in praznikih ter dela prostih dnevih dela kaka oseba, je potrebno ugotoviti ali za delodajalca veljajo omejitve zgolj po zakonu ali tudi po kolektivni pogodbi.

 

KP DTS je meseca oktobra 2018 pridobila status razširjene veljavnosti. Takrat je namreč ministrstvo za delo izdalo sklep, s katerim se je ugotovila razširjena veljavnost celotne Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, sklenjene dne 16. 7. 2018, na vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo katerokoli dejavnost, ki je razvrščena v področje "G – Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil" Standardne klasifikacije dejavnosti, in sicer:  45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,  46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in  47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili.

 

To praktično pomeni, da ta KP DTS od takrat naprej velja prav za vse delodajalce, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno od zgoraj omenjenih dejavnosti iz področja G po SKD in to ne glede na to ali utegne biti delodajalec član katere od delodajalskih organizacij, podpisnic te kolektivne pogodbe, kot tudi v primeru, če ni član nobene od teh delodajalskih organizacij, saj sedaj že kar nekaj let ne velja več obvezno članstvo. Naj ob tem dodam, da ta KP DTS velja tudi za druge delodajalce, ki so ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi »prevzeli za svojo« to panožno kolektivno pogodbo, čeprav jim to glede na njihovo glavno dejavnost ne bi bilo treba storiti.

 

Dejavnost cvetličarn je s šifro dejavnosti 47.761 po SKD opredeljena kot trgovina na drobno v cvetličarnah, dejavnost vrtnarij s šifro dejavnosti 47.762, pa kot trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z vrtnarsko opremo in hišnimi živalmi, kar pomeni, da je za delo v cvetličarni in vrtnariji poleg zakonskih določb ZT-1 potrebno v vsakem primeru upoštevati tudi določbe KP DTS.

 

Najbolj pogosto vprašanje zadnjih dni se je nanašalo na dilemo, kdo bo lahko v prihajajočih prazničnih dneh (nedelja in praznik ter dela prost dan) lahko delal v cvetličarni, nekaj vprašanj pa se je nanašalo tudi glede dela na stojnicah.

 

  1. Delo v cvetličarni:

Odgovor na zastavljeno vprašanje nam daje že sam ZT-1. Le-ta sicer v 3. odst. 8. člena primarno določa, da trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih, toda v nadaljnjih dveh odstavkih dopušča določene izjeme od tega pravila.

 

V 5. odst. 8. člena je tako določeno, da je izjemoma možna določitev obratovalnega časa tudi ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih, toda le pri prodajalni s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, in ob nadaljnjem pogoju, če delo v svojih prodajalnah opravlja:

 

1.izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik (opomba DB: to je direktor) oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

2.Ne glede na prejšnji stavek lahko delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj sočasno s samostojnim podjetnikom posameznikom, nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba (opomba DB: v prodajalni taka oseba ne sme biti sama), ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti (Opomba DB: gre za delo preko napotnic študentskega servisa), ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela (opomba DB: na tej podlagi je možno zakonito spraviti v delovni proces upokojence preko pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev (v nadaljevanju t.i. »upokojenske pogodbe«), katere vzorec je dosegljiv na naših spletnih straneh Svetovalnega centra OZS). Vsekakor je tudi pri angažiranju upokojencev upoštevati določene pogoje, tako glede najnižje urne postavke (6,17 € bruto/h) kot tudi dovoljenega števila ur na mesečnem in letnem nivoju, pravočasne prijave z M12 obrazcem, dnevnega vodenja evidence takega dela itd. zato priporočam branje dveh mojih člankov na to temo, objavljenih v letošnji reviji Obrtnik, št. 4 in 6.

 

Delo družinskih članov po Zakonu o trgovini v navedenih dneh ni dovoljeno, niti preko inštituta t.i. kratkotrajnega brezplačnega dela ožjih družinskih članov po 17. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZČ), kot tudi ne v primeru, če je družinski član zaposlen pri delodajalcu cvetličarju.

 

Nikjer pa ni najti zakonske prepovedi, da ne bi smelo biti v podjetju več prokuristov, bodisi da je to družinski član, kdo od zaposlenih ali pa celo kaka tretja oseba. Je pa po drugi strani nujno opozoriti, da je prokurist pogodbeni zastopnik in da je v nasprotju z osnovnim poslanstvom funkcije prokurista, da bi prokurist »svaštaril«, torej opravljal kakršnakoli dela, najbrž pa bi bilo manjše zlo, če bi inšpektor zalotil v naslednjih dneh prokurista, ki bi stranki npr. prodal v cvetličarni šopek, kot če bi to delala kaka druga oseba, za katero ne velja izjema od omejitev po 5. odst. 8. člena ZT-1. Seveda pa absolutne garancije za tovrstno razlago ni moč podati.

 

  1. Cvetličarna na posebnih lokacijah:

Če je cvetličarna s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov locirana v okviru zaključenih območij na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah, se obratovalni čas lahko določi brez zgoraj omenjenih zakonskih omejitev. Seveda pa veljajo omejitve po KP DTS glede tega, katere osebe lahko delajo ob nedeljah kot tudi z zakonom določenih dela prostih dnevih.

 

Delo ob nedeljah lahko opravljajo zaposleni, ob upoštevanju omejitev iz 41. do 44. člena KP DTS, prav tako pa nosilec dejavnosti in njegovi družinski člani, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja (ZDR-1). Ob tem dodajam, da v to opredelitev družinskih članov po ZDR-1, ki je opredeljena v 2. odst. 26. člena, sodi širši krog oseb kot je to opredeljeno v 17. členu ZPDZČ, v katerem so našteta sorodstvena razmerja, ki omogočajo brezplačno kratkotrajno delo ožjih družinskih članov podjetnika. Dopustno je tudi študentsko delo in delo upokojencev preko »upokojenske pogodbe«, pri čemer ni nujno, da je ob teh osebah prisoten nosilec trgovinske dejavnosti.

 

Ob z zakonom določenih dela prostih dnevih delo lahko opravljajo delo le nosilci dejavnosti, njegovi družinski člani, dovoljeno pa je tudi študentsko delo in delo upokojencev preko »upokojenske pogodbe«.

 

  1. Delo na premičnih stojnicah:

Prodajo na premičnih stojnicah ZT-1 opredeljuje kot prodajo blaga zunaj prodajaln in v to skupino spada tudi prodaja s potujočo prodajalno, s prodajnim avtomatom in na tržnici. Skladno s 6. členom ZT mora trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljalca prostora, na katerem se blago prodaja.

 

Razen nekaj izjem za varovane kategorije zaposlenih, naštete v 41. členu  KP DTS, lahko delo tako ob nedeljah kot ob z zakonom določenih dela prostih dnevih opravljajo poleg nosilcev dejavnosti in njihovih družinskih članov tudi zaposleni, prav tako pa je dopustno tudi »študentsko delo in delo upokojencev po »upokojenski pogodbi, pri čemer se ne zahteva, da je s temi osebami v delovnem procesu sočasno prisoten tudi nosilec trgovinske dejavnosti.

 

Glede na navedeno je moč zaključiti, da so omejitve za delo na dan 31.10. in 1.1.nesorazmerno stroge, zato bi kazalo čimprej spremeniti Zakon o trgovini, kar je v domeni parlamenta in tudi KP dejavnosti trgovine Slovenije, kar pa je naloga in tudi kompetenca socialnih partnerjev, reprezentativnih delodajalskih združenj in reprezentativnih sindikatov. Za delodajalce, ki jih ne zavezuje KP DTS je namreč omejitev glede tega kdo lahko dela ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih, bistveno manj. OZS je že pred leti poskušala s svojimi predlogi omiliti te omejitve, vendar nismo uspeli. Vsekakor pa ni odveč ob tem pojasniti, da je o omejitvah obratovalnega časa, ki so določene v 3. do 5. odst. ZT-1 leta 2021 Ustavno sodišče RS odločilo, da te določbe niso v neskladju z Ustavo.

 

V tem prispevku sem se osredotočil na primere, ko delodajalca zavezuje KP DTS, ne pa tudi na druge, zato si obširnejši prispevek lahko preberete na spletni strani sekcije cvetličarjev. Članek je sicer iz leta 2020, toda ker se od takrat relevantna zakonodaja ni spremenila, ostaja še vedno v celoti uporaben.

 

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS