KAJ PRINAŠAJO SPREMEMBE ZID-1 IN ZUTD

22. OKTOBER 2017  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Po več kot enoletnih pogajanjih sta 21. oktobra 2017 pričeli veljati novela Zakona o inšpekciji dela, ki povečuje pristojnosti inšpektorjev za delo na področju prekarnih oblik opravljanja dela in v primeru neizplačila plač delavcem in novela Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša novosti in spremembe predvsem za delavce. Nekatere določbe slednjega se bodo pričele uporabljati šele tri mesece po uveljavitvi zakona. Predmet pogajanj je bil tudi Zakon o delovnih razmerjih, vendar glede njegove spremembe socialni partnerji niso dosegli soglasja.

Zakon o inšpekciji dela

Zamuda z izplačilom plač

Kršitve v zvezi s plačilom za delo so najpogosteje ugotovljene kršitve s strani inšpektorata od leta 2009 dalje. Inšpektor je lahko v primeru ugotovljenih kršitev glede plačila za delo delodajalcu sicer izrekel sankcijo za prekršek, ni pa imel na voljo ostalih sredstev, s katerimi bi delodajalca neposredno prisilil k določenemu ravnanju. Po novem pa  velja, da bo lahko inšpektor z upravno prepovedno odločbo neposredno vplival naravnanje zavezanca do odprave nepravilnosti.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela (ZID-1A)[2] določa, da bo inšpektor lahko zavezancu prepovedal opravljanje dela prek delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če bo pri inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da je bil pri njem v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)[3].[4]

MDDSZ v obrazložitvi navedene spremembe pojasnjuje, da gre za skrajni ukrep, ki posega v delovanje zavezanca in ga inšpektor uporabi, ko so izčrpane vse možnosti. Inšpektor pri tem upošteva zlasti morebiten nastop višje sile (npr. nedelovanje sistema plačilnega prometa) ali objektivnih okoliščin, na katere zavezanec ni imel vpliva (npr. zamuda pri plačilu že zapadlih obveznosti).

Opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava

ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Delo se torej v primeru, ko obstajajo elementi delovnega razmerja (prostovoljno, osebno in nepretrgano delo za plačilo, v organiziranem procesu delodajalca in podrejeno v smislu navodil in nadzora s strani delodajalca), ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Tako ZID-1A inšpektorjem prinaša večja pooblastila v primeru, ko bo ugotovil, da gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1.

Ko inšpektor za delo izda odločbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 19. člena ZID-1, jo izda na podlagi ugotovitev, da se delo pri zavezancu opravlja na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1. Inšpektor je lahko že dosedaj prepovedal opravljanje določenega dela na podlagi pogodb civilnega prava do odprave nepravilnosti, zavezanec pa je nepravilnosti lahko odpravil na dva načina:

  • tako da je prenehal z opravljanjem dela oz. izvajanjem delovnega procesa z osebo, v razmerju do katere so bile ugotovljene nepravilnosti ali
  • tako da je z osebo, ki je opravljala delo in so obstajali elementi delovnega razmerja, sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Nova ureditev tako le konkretizira še drugo od možnih oblik odprave nepravilnosti.

Inšpektor ima sedaj pooblastilo, da z odločbo hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v skladu z ZDR-1.[5]

Delavec mora ponujeno pogodbo skleniti najkasneje v treh delovnih dneh po prejemu.[6] Pisna pogodba o zaposlitvi mora biti ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju, kot izhaja iz odločbe, upoštevaje plačilo za delo vsaj v višini, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo zavezanca, ter obveznosti plačila davkov in prispevkov. Oseba, ki ji je bila vročena pogodba o zaposlitvi v nasprotju s tem, lahko v roku 30 dni od vročitve zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Oseba, ki ji pogodba o zaposlitvi ni bila vročena v roku, lahko v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka oziroma od dneva, ko je izvedela za kršitev te pravice, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Če zavezanec ne bo ravnal v skladu  z odredbo iz odločbe, sta na novo predpisana tudi prekršek in globa.

Zakon o urejanju trga dela

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-D)[10] prinaša več sprememb, vezanih na brezposelne osebe in delavce. Večina sprememb je pričela veljati 21. oktobra 2017, nekaj od njih pa se jih bo pričelo uporabljati tri mesece po uveljavitvi zakona, torej 21. januarja 2018.

Širši krog definicije brezposelnih oseb

ZUTD-D je razširil krog oseb, ki štejejo za brezposelne, in sicer so to sedaj osebe, ki niso družbeniki in hkrati poslovodne osebe v osebni družbi[11] in kapitalski družbi[12] ter niso hkrati ustanovitelji in poslovodne osebe v zavodu.[13]

Spodbude za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila

Prejemniku denarnega nadomestila z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo, ki bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom, bo zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, izplačeval spodbudo v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. Navedeni znesek zavoda bo delavec dobil poleg svojega mesečnega osebnega dohodka.

Edini pogoj, ki ga bo delavec moral izpolniti je, da bo ohranil zaposlitev za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude. V primeru prenehanja delovnega razmerja, delavec ne bo več upravičen do spodbude, kar pa ne bo vplivalo na njegovo možnost ter pogoje pri morebitnem ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila.

Spodbude ne bo mogel uveljaviti prejemnik denarnega nadomestila, ki je v okviru srednješolskega izobraževanja pridobil izobrazbo za deficitaren poklic, določen s politiko štipendiranja, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja štipendiranje, sprejme Vlada Republike Slovenije. Do spodbude tudi ne bo upravičen udeleženec javnih del.

Spremembe se začnejo uporabljati 21. januarja 2018.

Obvezna prijava delavca v evidenco iskalcev zaposlitve

S tokratno novelo se spreminja možnost prijave delavca v času teka odpovednega roka pri zavodu v evidenco iskalcev zaposlitve v obveznost in se vpeljuje sankcija, če delavec te obveznosti ne bo spoštoval.

Delavec se mora najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi, osebno ali po elektronski poti prijaviti pri zavodu v evidenco iskalcev zaposlitve. Če bo delavec rok zamudil, mu bo zavod prve tri mesece izplačeval denarno nadomestilo v višini 60 odstotkov od osnove, vendar ne manj kot 350 evrov. Enaka sankcija bo delavca doletela, če kljub pravočasni prijavi neupravičeno ne bo izpolnjeval obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom.

Delavca znižanje denarnega nadomestila ne bo doletelo, če delodajalec delavca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bo ali ga bo napačno obvestil o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti in roku prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Če delodajalec delavca ne obvesti o pravnem varstvu ali pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je to prekršek za katerega je zagrožena globa od 750 do 2.000 eurov.

Spremembe se začnejo uporabljati 21. januarja 2018.

Odpravljeno obvezno sodno varstvo v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov

Odpravljena je določba ZUTD,[14] po kateri je moral delavec uveljavljati zavarovanje svojih pravic prek arbitraže ali sodnega varstva, če je želel imeti pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zaradi delodajalčeve redne odpovedi iz neutemeljenih razlogov po 90. členu ZDR-1.

Navedena določba je črtana, ker je v nasprotju z 68. členom Evropskega kodeksa socialne varnosti.[15]

Postopno sankcioniranje brezposelnih oseb

Do sedaj je zavod na podlagi 129. člena ZUTD že ob prvi kršitvi osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ), če je oseba:

-         odklonila vključitev v program APZ ali kršila obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ;

-        odklonila ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ni prizadevala za pridobitev zaposlitve;

-        ni bila aktivni iskalec zaposlitve, razen če je bila te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom.

Namesto sankcioniranja s prenehanjem vodenja v evidenci brezposelnih oseb že ob prvi kršitvi, se uvaja postopno sankcioniranje, in sicer tako, da zavod osebi, ki prejema denarno nadomestilo, ob prvi kršitvi nadomestilo zniža za 30 odstotkov zadnjega izplačanega zneska, vendar ne na manj kot 350 evrov. Znižanje bo veljalo od dneva nastanka razloga, pa vse do izteka nadomestila. Sedaj bo oseba sankcionirana z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb šele ob drugi kršitvi (vendar sedaj) katerekoli obveznosti iz prvega odstavka 129. člena ZUTD (in ne samo tretje, četrte in devete alineje).

Spremembe se začnejo uporabljati 21. januarja 2018.

Vročanje odločb zavoda

Zavodu je omogočeno, da bo odločbe, izdane v upravnih zadevah odločanja o pravici do denarnega nadomestila, strankam vročal z navadno vročitvijo (tj. z dostavo odločbe v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve), pri čemer se bo takšna vročitev štela za opravljeno 15. dan od dneva odpreme odločbe s strani zavoda.

Da pa s tem ne bi bilo prekomerno poseženo v pravice strank, je določena varovalka, po kateri domneva vročitve odločbe, ki je bila stranki vročena z dostavo v hišni predalčnik, preneha, če stranka zavodu v dveh mesecih sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejela. V takšnem primeru se bo vročitev odločbe opravila ponovno, in sicer po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Na podlagi predlaganega novega načina vročanja odločb o pravici do denarnega nadomestila se bodo znižali tudi stroški vročanja, s čimer bo brez prekomernega posega v pravice strank dosežena racionalnejša poraba javnih sredstev, iz katerih se stroški vročanja financirajo.

Agencijsko delo

V zvezi z zagotavljanjem dela delavcev uporabniku (agencijsko delo) je črtana obveznost pravnih in fizičnih oseb, ki imajo sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, da v Sloveniji ustanovijo podružnico. Zakon tudi natančneje določa odvzem dovoljenja.

Poleg tega je natančneje določeno, v primeru katerih pogojev, ki jih je treba izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti, se dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti. Jasneje in podrobneje je določeno tudi ravnanje oziroma postopek ter posledice, ki nastopijo na podlagi poročila neodvisnega revizorja.

Druge spremembe ZUTD-D

  • Ukinja se tudi možnost opravljanja volonterskega pripravništva zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje dela na področju storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve.
  • Zakon za primer neupravičene porabe sredstev iz naslova APZ na novo določa tudi zakonsko obveznost osebe, vključene v ukrep APZ, k vračilu neupravičeno izplačanih sredstev (doslej je bila takšna obveznost dogovorjena s pogodbo o vključitvi) in dodatno dolžnost v obliki plačila zakonitih zamudnih obresti.
  • Vzpostavlja se evidenca študentskega dela. Beležili se bodo podatki o opravljenem občasnem in začasnem delu dijakov in študentov, ki bodo služili za zbiranje in obdelavo podatkov, potrebnih za vzpostavitev te evidence. Evidenca bo povezana z drugimi uradnimi evidencami na področju visokega šolstva in zaposlovanja. Predlog zakona podeljuje javno pooblastilo za vodenje evidence Študentski organizaciji Slovenije.
 

[1] ˂http://www.id.gov.si/en/o_inspektoratu/javne_objave/letna_porocila/˃ (20. 10. 2017).

[2] Ur. l. RS, št. 55/17.

[3] Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.

[4] V 18. členu ZID-1 se bo dodala nova 5. točka.

[5] Zakonska ureditev v drugem odstavku 19. člena ZID-1 ni popolnoma nova, saj je bila smiselno podobna ureditev, sicer za drugačno vrsto ugotovljenih nepravilnosti (zaposlovanje na črno) uveljavljena že z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ZPDZC-A (Ur. l. RS, št. 118/06) iz leta 2006, ki je sedaj spremenjena in dopolnjena v petem odstavku 5. člena novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 32/14).

[6] Pogodba velja za naprej (od trenutka sklenitve dalje) in ne tudi za nazaj.

[7] Mnenje št. 103-1/17-5/ z dne 13. julija 2017.

[8] Ur. l. RS, št. 19/14.

[9] Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl.

[10] Ur. l. RS, št. 55/17.

[11]Osebne družbe so: družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba.

[12]Kapitalske družbe so: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška in evropska delniška družba.

[13] Prej so bile to le osebe, ki niso bile poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu.

[14] Sedma alineja drugega odstavka 63. člena ZUTD.

[15] Ur. l. RS-MP, št. 29/03. 68. člen Evropskega kodeksa socialne varnosti določa primere, v katerih je mogoče dajatve (med drugim tudi za primer brezposelnosti) začasno ustaviti zgolj v primerih, predpisanih s tem členom. Med njimi ni pogojevanja pravice do denarnega nadomestila z vložitvijo tožbe s strani delavca zoper delodajalca, ki je delavca odpustil iz v ZDR-1 taksativno določenih neutemeljenih odpovednih razlogov