Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.

Dolgotrajna oskrba po spremembi zakona

28. DECEMBER 2022  |   Dušan Bavec

V Uradnem listu RS št. 163 je bil v torek 27. 12. 2022 objavljen Zakon o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki je začel veljati takoj naslednji dan po objavi, torej v sredo 28. 12. 2022. Volja večine volilcev na »trojnem novembrskem referendumu« je pokazala med drugim tudi to, da naj se določenim pomislekom navkljub, uveljavi sredi leta sprejeta predmetna novela Zakona o dolgotrajni oskrbi. S to spremembo se je datum začetka izvajanja zakona zamaknil za eno leto in sicer na 1. 1. 2024 ter tako prinesel dodatni čas, da se v vmesnem obdobju dorečejo številna odprta vprašanja in pripravijo nujne spremembe za uveljavitev Zakona o dolgotrajni oskrbi in spremljajočih aktivnosti ter aktov. Zamik izvajanja zakona za eno leto naj bi vladi omogočil, da bo ob sodelovanju ključnih deležnikov lahko dokončno uredila status zavarovanih oseb do dolgotrajne oskrbe ter zagotovila stabilno dolgoročno financiranje sistema dolgotrajne oskrbe kot tudi to, da se uredi status izvajalcev dolgotrajne oskrbe in enotne vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.

V OZS smo se vključili že v postopek sprejemanja zakona v letu 2021 in takrat ocenili, da je glede na demografsko sliko v Sloveniji, sprejem sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi vsekakor dobrodošel, zato mu z idejnega vidika ne nasprotujemo. Vendar pa smo pri tem izpostavili, da je vsakršno dodatno finančno obremenjevanje delodajalcev nedopustno. Skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev v višini 38,20 % je namreč že sedaj med najvišjimi v Evropi. Kakršnekoli dodatne obremenitve za namen dolgotrajne oskrbe, v kolikor se ne bi znižale obremenitve iz naslova plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, bi še dodatno negativno vplivale na konkurenčnost slovenskega gospodarstva v evropskem in svetovnem merilu, zato bi bile za OZS absolutno nesprejemljive.

Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je sicer obvezno. Vanj se bodo morale vključiti osebe, ki so obvezno zavarovane na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje in so dopolnile starost 18 let, pa tudi mlajše osebe, če se pred to starostjo zaposlijo ali začnejo opravljati samostojno dejavnost. Pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, osnovo za plačilo prispevkov in prispevno stopnjo, način obračuna in plačevanja prispevkov ter zavezance bo določil posebni zakon, ki naj bi bil sprejet do sredine leta 2025.

Ob sprejemanju tega posebnega zakona bomo kot aktivni deležnik vsekakor sodelovali na vse možne zakonite načine, pri čemer bo naše osnovno izhodišče kot že zgoraj omenjeno, da se naj dolgotrajna oskrba financira iz obstoječih prispevnih stopenj, ne pa z dodatnimi obremenitvami.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS