Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.

Delo upokojenca v letu 2023 ponovno po matičnem zakonu in zato dopustno v manjšem obsegu kot v letu 2022

17. JANUAR 2023  |   Dušan Bavec

Delo upokojenca v letu 2023 ponovno po matičnem zakonu in zato
dopustno v manjšem obsegu kot v letu 2022

 

Uvodoma kaže pojasniti, da osnovne značilnosti upokojenskega dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev oz. t.i. »upokojenske pogodbe« primarno in na sistemski ravni določa Zakon o urejanju trga dela, zato se bo v letu 2023, za razliko od lanskega leta, ko je veljal interventni zakon, ponovno postopalo po prejšnjih, večini bolj poznanih pogojih.  

V začetku marca 2022 je namreč začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1), ki pa je veljal le do konca leta 2022. S tem interventnim zakonom se je začasno odstopalo od določb Zakona o urejanju trga dela, in sicer se je dopustilo večji obseg dela posameznega upokojenca tako na mesečnem kot na letnem nivoju, medtem, ko je za večino podjetij obseg dopustnosti takega dela ostal enak.

V izogib nepotrebnim globam naj posebej poudarim, da v letu 2023 omenjeni interventni zakon ne velja več. Tako letos ne velja več, da bi bila povprečna mesečna dopustnost upokojenskega dela v obsegu 90 ur, prav tako ni več dopusten večji odmik od 90 urnega mesečnega povprečja do 120 ur takšnega dela trikrat letno in logično posledično tudi na letnem nivoju ni več dopustno opraviti 1080 ur tovrstnega upokojenskega dela.

Kakšne so torej omejitve upokojenskega dela v letu 2023?

  1. Omejitve na strani delodajalca:

Omejitve za opravljanje dela upokojencev po upokojenski pogodbi v posameznem koledarskem mesecu so odvisne od števila zaposlenih pri tem delodajalcu in sicer:
- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke, npr. »solo s.p.-ju«,
  se lahko opravi največ 60 ur ,
- če zaposluje od enega do vključno 10 delavcev, znaša maksimum 100 ur,
- če zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, znaša maksimum 150 ur,
- če zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, znaša maksimum 400 ur,
- če zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, je max. 750 ur,
- če zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, znaša max. 1.500 ur,
- če zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, znaša max. 2.250 ur,
- če zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, je max. 3.000 ur,
- če zaposluje več kot 2.000 delavcev, znaša maksimum 3.750 ur,

Za ugotavljanje števila zaposlenih štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

  1. Omejitve na strani upokojenca

Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca. Med le-te spada tudi uživalec poklicne pokojnine. Med upravičence pa se ne štejejo delno upokojene osebe.

Posamezen upokojenec bodisi pri enem ali več različnih delodajalcih lahko dela v povprečju le do največ 60 ur mesečno. Zakon dopušča, da se v posameznem koledarskem letu v največ treh koledarskih mesecih opravi do 90 ur upokojenskega dela, pri čemer seštevek ur opravljenega upokojenskega dela v koledarskem letu 2023 ne sme preseči 720 ur, torej enako kot je veljalo tudi v letih pred uveljavitvijo interventnega zakona.

Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka kot če bi delal le pri enemu delodajalcu. Primer: če upokojenec pri prvem delodajalcu v tekočem mesecu opravi 50 ur, lahko pri drugem le še 10 ur in ne dodatnih 60 ur.

Na podlagi novele ZUTD-G in odredbe ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, znaša od 14. maja 2022 naprej, najnižja urna postavka za delo upokojencev na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev 6,17 € bruto. Tak znesek bo veljal do konca februarja 2023. Na letnem nivoju na podlagi tovrstne civilnopravne pogodbe lahko upokojenec prejme največ 9.237,96 €. Nikakor ni nepomembno ob tem dodati, da v takem primeru upokojenec ohrani polno pokojnino.

Zaradi dviga minimalne plače so bosta v začetku marca dvignili tudi obe navedeni postavki. Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro upokojenskega dela namreč ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno upokojensko delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v RS, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu RS najkasneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Glede na sicer načeloma znani, toda uradno še ne objavljen podatek o novi višini minimalne plače, bo najnižja urna postavka za upokojensko delo v obdobju od 1. marca 2023 do 29. februarja 2024 znašala 6,92 €, višina dopustnega dohodka pa v seštevku v koledarskem letu 2023 naj ne bi smela presegati 10.346,52 €.

  Pozor na zagrožene globe:

Na omejitve dopustnosti zneska dohodka na letnem nivoju morata biti pozorna tako delodajalec kot tudi upokojenec, saj prekoračitve za oba predstavljajo prekršek, za katerega je zagrožena dokaj visoka globa. Delodajalca lahko doleti  globa v višini 1.200 do 3.000 €. Globa v višini od 1.000 do 2.000 € je zagrožena za manjše delodajalce (tak status imajo delodajalci, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev in to ne glede na statusno organiziranost). Z globo od 400 do 1.200 € se lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Enake globe veljajo tudi za primer če delodajalec omogoči, da se pri njem v posameznem koledarskem mesecu opravi večje število ur kot je dopustno.

Predvsem za upokojence zna biti zanimiv podatek, da se z globo od 250 do 500 € za tak prekršek lahko kaznuje tudi upokojenec, ki bi pridobil višji letni dohodek od zgoraj omenjenega kot tudi v primeru če v posameznem koledarskem mesecu opravi večje število ur dela kot je to dopustno.

Za osvežitev spomina naj dodam, da je delodajalec dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur upokojenskega dela za posameznega upokojenca. Tudi s tem v zvezi kaže opozoriti na zagroženo globo, ki je predvidena, če delodajalec opusti vodenje dnevne evidence ali jo vodi v nasprotju z zakonsko zahtevo in sicer se kaznuje v višini 2.500 do 6.000 € oz. manjši delodajalec v višini 1.500 do 3.000 €. Z enako globo je lahko sankcioniran delodajalec tudi v primeru, če davčnemu organu pravočasno ne predloži obračuna in ne plača dajatve iz naslova upokojenskega dela.

Poleg omenjenih glob, ki jih določa Zakon o urejanju trga dela, pa sem dolžan opozoriti tudi na globe, ki so predvidene v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in so še višje od zgoraj navedenih. Iz svetovalne prakse članom ugotavljam, da delodajalci velikokrat ne prijavijo takšnega upokojenskega dela pravočasno. Včasih je namreč veljalo, da je rok za prijavo 8 dni od nastopa dela, sedaj pa velja, da mora biti tudi upokojensko delo (enako velja za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi) z obrazcem M-12 prijavljeno pred nastopom dela. Seveda mora obstajati tudi sklenjena upokojenska pogodba, ki jo mora imeti tudi upokojenec pri sebi. V nasprotnem se bo »zaposlovanje upokojenca« štelo kot delo oz. zaposlovanje na črno.

Zainteresirani lahko vzorec »upokojenske pogodbe« kupite tudi pri nas v Svetovalnem centru tu. Upokojenska pogodba ima po eni strani določene elemente kot pogodba o zaposlitvi, po drugi strani pa gre za specifično pogodbo civilnega prava s to pomembno razliko od ostalih civilnopravnih pogodb, da že sam zakon dopušča, da ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Posledično se tudi za upokojensko pogodbo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti, pa tudi plačilo za delo mora biti, podobno kot plača za zaposlene, izplačano upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Glede na navedeno tudi ne preseneča, da v sporih med delodajalcem in upravičencem odloča delovno sodišče.

V praksi večkrat kak delodajalec poizveduje ali lahko zakonito spravi v svoj delovni proces upokojenca na podlagi podjemne pogodbe, toda takšno pogodbo vsekakor odsvetujem, saj v tem primeru ne smejo obstajati elementi delovnega razmerja. Ker tudi stroškovno ni omembe vredne razlike v primeru angažmaja upokojenca, vsekakor absolutno priporočam sklenitev upokojenske pogodbe.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS