Čakanje na delo v juniju po ZIUOOPE in od julija dalje po ZIUPDV (dopolnjeno 3. 8..)

10. JULIJ 2020  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

ZIUOOPE je za vse delodajalce, ki izpolnjujejo pogoje, prinesel ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo  v juniju 2020. ZIUPDV, ki velja od 11. 7. dalje (UL RS 98/20), pa podaljšuje čakanje na delo še za julij. Vladi pa je podeljeno pooblastilo, da lahko s sklepom ukrep podaljša še za avgust in september.

Nove določbe čakanja na delo po ZIUPDV se uporabljajo od 1. julija dalje. Novosti so označene z  modrim krepkim podčrtanim besedilom.

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ostaja enak. Zaradi uveljavitve novega zakona (ZIUPDV), ki ureja čakanje na delo od 1. julija dalje, bo moral vsak delodajalec za čakanje na delo od julija dalje, vložiti novo vlogo. Ne glede na to, da ima delavce na čakanju na delo po ZIUOOPE že od junija dalje do preklica.

Ukrep čakanja na delo velja za nazaj, to je od 1. julija. Delodajalec, ki je delavce napotil na čakanje na delo pred uveljavitvijo ZIUPDV, za obdobje od 1. julija dalje, lahko vložil v roku 8 dni od uveljavitve ZIUPDV (8/9 ZIUPDV). Sicer ostaja rok za oddajo vloge v 8 dneh od napotitve delavca na čakanja na delo (8/1 ZIUPDV).

 

Ukrep čakanja na delo je združljiv z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

Upravičeni delodajalci:

Pravico do ukrepa ima vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Do ukrepa so upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

- če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

ZIUOOPE

Nadomestilo plače delavcu in sredstva povrnjena delodajalcu:

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta višina nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (to je 80 % od 80 %) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto I). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Delavec ima dolžnost, da se v tekočem mesecu vrne na delo do 7 delovnih dni. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. Pojasnilo.

Odredba za čakanje na delo je brezplačno dostopna tukaj.

Obveznosti delodajalca:

- delavcu mora v roku izplačati nadomestilo plače,

- ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,

- če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ,

- v času prejemanja nadomestila ne sme delavca odpustiti.

ZIUPDV pa na novo določa, da delodajalec delavca, v času prejemanja nadomestila plače zanj, ne sme odpustiti iz poslovnega razloga (to je v času, ko delavec čaka na delo). Delodajalec tudi ne sme  odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP. Kot prekršek, za katerega je določena globa, je določen le odpust delavca v času prejemanja nadomestila plače, ne pa tudi odpust večjega števila delavcev (45/1 ZIUPDV).

 

V primeru kršitve od prve do tretje alineje mora prejeta sredstva vrniti.