Čakanje na delo po PKP 6

26. NOVEMBER 2020  |   Jasmina Malnar Molek

Od 28. 11. 2020 dalje velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZUIOPDVE). 

Veljavnost ukrepa: od 1. 10. 2020 – 31. 1. 2021

Upravičeni delodajalec

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

– neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,

- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

So pa upravičene humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. septembra 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Nadomestilo plače

Nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača.

Povračilo nadomestila plače delodajalcu

Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 eur (bruto I). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. V 80% nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), lahko znaša 100% za delodajalce, katerih skupni znesek javnih sredstev ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje (3.1 Začasnega okvirja). Delodajalec, ki uveljavlja to višino, k vlogi predloži izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da znesek pomoči ni in ne bo presegel limita.

Možnost uveljavljanja 80 % ali 100 % povračila nadomestila plače za čakanje na delo za mesec november in nadaljnje mesece bo ZRSZ vsem delodajalcem, ki so vlogo že oddali, omogoči  pri oddaji zahtevka za mesec november (izplačilo plače v decembru). Pri zahtevku bodo delodajalci podpisali izjavo glede višine prejetih sredstev in se odločili ali bodo  uveljavljali 80 % ali 100% povračilo nadomestila plače. Delodajalcem tako ni potrebno oddajati nove vloge. Izjavo glede višine prejetih sredstev in  odločitev ali bodo uveljavljali 80 % ali 100% povračilo nadomestila plače bo ZRSZ dodal tudi na vlogo.

Delodajalec ni upravičen do povračila

* če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

* če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

* če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

Obveznosti delodajalca

* v obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače

* ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju

* predhodno obvestiti ZRSZ, če delavca pozove na delo

* vloge ni mogoče oddati za delavca, ki je v odpovednem roku

Vračilo prejetih povračil

*  kršitev obveznosti delodajalca

* če začne postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobeje)

Odpuščanje delavcev

V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3 . 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV ali tem zakonu.

Postopek in način uveljavljanja povračila

Delodajalec uveljavi pravico do povračila z vlogo, ki jo predloži elektronsko na ZRSZ v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je možno vložiti najpozneje do 15. 1. 2020. ZRSZ o vlogi odloči v 15 dneh od vložitve s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12. 2. 2020 do 1. 9. 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo PKP6, za obdobje od 1. 10. 2020 dalje, lahko vložijo vlogo na ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.