Ali lahko odpovem pogodbo o zaposlitvi tudi starejšemu delavcu?

09. APRIL 2020  |   Dušan Bavec

Kljub temu, da je od uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. list RS, št. 21/2013 s spr. in dop., v nadaljevanju ZDR-1), ki velja od 12. 04. 2013 dalje preteklo že 7 let, pa so še vedno relativno pogosta zmotna razmišljanja, da že status starejšega delavca daje varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne drži popolnoma.

 

Nujno je namreč treba ločiti 2 navidez zelo podobna pojma, ki jih je uvedel novi ZDR-1, saj imata različne pravne posledice.

 

Status »starejšega delavca« ima tudi po 197. členu novega ZDR-1 tisti, ki ima starost 55 let ali več, ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo. Tak cenzus velja tako za moške kot za ženske, starostni pogoj pa se v naslednjih letih ne zaostruje. Starejši delavec je že na podlagi zakona upravičen do treh dodatnih dni letnega dopusta, delodajalec pa mu brez njegovega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela, prav tako ima pravico do dela s krajšim delovnim časom, če se delno upokoji.

 

Po starem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) je bil status starejšega delavca pomemben tudi kot varovalna določba za relativno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

 

Odpoved pogodbe - starejši delavec

 

To varovalno funkcijo pred odpovedjo je v novem ZDR-1 nadomestila določba 114. člena, ki opredeljuje »delavce pred upokojitvijo«. V to kategorijo spadajo od leta 2017, ko se je prehodno obdobje končalo, delavci in delavke, ki dopolnijo starost 58 let, kar velja tako za moške kot za ženske. Za opredelitev tega statusa pa po novi sodni praksi velja tudi zgolj alternativen pogoj, saj ima tak status tudi tisti, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev (ne pa tudi za predčasno) manjka do 5 let pokojninske dobe, četudi še nima starosti 58 let in torej ni potrebno izpolnjevati kumulativno obeh pogojev hkrati. Ker je za starostno upokojitev poleg zadostne starosti potrebno imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa, to dejansko pomeni, da je na podlagi te zakonske določbe relativno varovan tudi tisti delavec, ki ima vsaj 35 let pokojninske dobe brez dokupa.

 

Kakšne so posledice takega statusa v zvezi z odpovedjo?

Takšnemu delavcu delodajalec načeloma ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega pisnega soglasja dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Seveda pa je pri tem potrebno vedeti, da je zaradi podanega pisnega soglasja delavca »na varni strani« zgolj delodajalec, medtem ko bo delavec »potegnil kratko«, saj ne bo upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, ker se šteje, da je zaradi podanega soglasja, ki ga ni bil dolžan dati, izražena njegova volja oz. krivda za prenehanje delovnega razmerja in s tem povezane socialne varnosti.

 

Kdaj takšno varstvo pred odpovedjo ne velja?

Zakon v 2. odst. 114. člena dopušča nekaj izjem in tako je, ob predpostavki seveda, da poslovni razlog resnično obstaja, moč podati popolnoma zakonito odpoved iz poslovnih razlogov v primeru:

 

- če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;

- če je delavcu po ustreznem postopku ponujena nova ustrezna zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu;

- da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo;

- uvedbe postopka prenehanja delodajalca;

 

V takih primerih velja, da bo odpoved iz poslovnih razlogov povsem zakonita, četudi se poda »delavcu pred upokojitvijo«, posledično pa bo delavec upravičen tudi do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

 

V primerih iz prve zgornje alinee, ki so v praksi tudi najbolj pogosti, si mora izdelovalec odpovedi že v začetku odgovoriti na 2 bistveni vprašanji, da bo lahko ugotovil ali bo delavec izpolnil pogoje za starostno upokojitev v času prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje kar posledično pomeni, da gre za zakonito odpoved s pozitivnimi posledicami tako za delodajalca kot delavca in sicer:

 

  1. Do kakšnega denarnega nadomestila bi bil delavec lahko upravičen glede na svojo starost in zavarovalno dobo;
  2. Kdaj bo delavec izpolnil pogoje za starostno upokojitev, upoštevajoč pri tem tudi določene njegove osebne okoliščine, če jih ima namen uveljavljati;

 

Po zadnji noveli Zakona o urejanju trga dela od 27. marca 2020 dalje traja denarno nadomestilo za starejše od 58 let in z zavarovalno dobo nad 28 let, maksimalno 25 mesecev, za tiste, ki še niso dopolnili 58 let, so pa starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, pa pripada 19 mesecev denarnega nadomestila.

 

Pogoja za starostno upokojitev iz najbolj pogoste upokojitvene skupine z najnižjo starostjo in najdaljšo pokojninsko dobo znašata 60 let starosti in hkrati najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa iz druge upokojitvene skupine, ki omogoča starostno upokojitev že z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, pa mora imeti delavec starost 65 let, izjemoma tudi nekaj manj, če ima vsaj 38 let pokojninske dobe brez dokupa in možnost uveljavljanja znižanja upokojitvene starosti na podlagi kake osebne okoliščine.

 

Delodajalec lahko po določbi 3. odst. 114. člena z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za starostno upokojitev delavca pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oz. ZPIZ-a. Pri tem je nujno vedeti, da ZPIZ lahko poda le podatke o upokojitvenih pogojih, ki jih bo delavec izpolnil upoštevajoč njegovo starost in pokojninsko oz. zavarovalno dobo, ne pa tudi na račun  eventuelnega zniževanja upokojitvene starosti zaradi otrok, dela pred 18. letom ali služenja obveznega vojaškega roka. Pred leti je tak izračun popolnoma zadostoval, saj je bila sodna praksa takšna, da so bili za zakonitost tovrstne odpovedi pomembni splošni upokojitveni pogoji posameznega delavca za starostno pokojnino, ne pa tisti, ki bi jih delavec lahko dosegel z uveljavljanjem znižanja upokojitvene starosti na račun teh osebnih okoliščin.

 

Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 161/2014, ki jo pri odločanju o pravici do  denarnega nadomestila v zadnjem obdobju upošteva tudi zavod za zaposlovanje, pa je relevantna tudi nedvoumno izražena volja delavca, da namerava za izpolnitev pogojev za starostno upokojitev uveljavljati kako od osebnih okoliščin, ki jo dopušča pokojninski zakon ZPIZ-2 za znižanje upokojitvene starosti in ne le izračun o izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, ki si ga pridobi delodajalec na podlagi 3. odst. 114. člena ZDR-1. V ta namen se torej upošteva tudi izračun ZPIZ-a ki ga delodajalcu pred vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi predloži delavec, ker se namerava upokojiti z upoštevanjem kakšnih svojih osebnih okoliščin, s katerimi lahko uveljavlja znižanje starostnega pogoja za upokojitev in to tudi nedvoumno pisno izrazi..

 

V kolikor bo imel delavec izpolnjene upokojitvene pogoje za starostno upokojitev, četudi z uveljavljanjem znižanja starostne meje na podlagi kake od osebnih okoliščin, v okviru zgoraj navedenega 25 mesečnega obdobja maksimalno možnega prejemanja denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje, bo delodajalčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi v celoti utemeljena na dopustni zakonski normi iz zgoraj navedenega 114. člena ZDR-1, kljub temu, da ima delavec status »ex starejšega delavca« oziroma »delavca pred upokojitvijo«, delavec pa bo upravičen do denarnega nadomestila in drugih pravic na zavodu za zaposlovanje.

 

Glede na to, da daje zakon varstvo pred odpovedjo iz poslovnih razlogov »delavcu pred upokojitvijo« že v primeru, ko ima izpolnjenega enega od pogojev (bodisi starost 58 let ali da mu manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let), je potrebno temu smiselno razlagati tudi tretjega od zgoraj naštetih štirih primerov, ko varstvo pred odpovedjo ne velja. Gre namreč za primere, ko delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, torej starost 58 let ali če mu manjka manj kot 5 let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Tudi v tem primeru namreč zadostuje že eden od pogojev. To v praksi pomeni, da v kolikor delodajalec zaposli delavca, ki je star 57 let in mu manjka do starostne upokojitve npr. 4 leta, mu delodajalec v primeru obstoja poslovnega razloga lahko suvereno poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, četudi v 25 mesecih prejemanja denarnega nadomestila ne bi izpolnil pogojev za starostno upokojitev. Enako velja, če bi ob zaposlitvi imel npr. 58 let starosti, do starostne upokojitve pa bi mu manjkalo 6 let.

 

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.

Svetovalec SC OZS