Jasmina malnar molek

Spremembe davčne zakonodaje potrjene v Državnem zboru

01. DECEMBER 2017  |   Jasmina Malnar Molek

No pa smo jih dočakali, ponovne spremembe davčne zakonodaje seveda. Veseli nas, da spremembe davčne zakonodaje ne bodo prizadele davčnih zavezancev v taki meri, kot je to kazalo ob prvem predlogu in da je zakonodajalec le prisluhnil predlogom in upošteval nekatere pripombe Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Državni zbor je na seji 28.11.2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-A), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2K) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O). Kaj se spreminja?

1. Spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini (ZDoh-2S)

a) Normiranci

Višina normiranih odhodkov ostaja enaka (80%), določa pa se absolutna višina in sicer bo davčnemu zavezancu priznano največ 40.000 eur odhodkov oziroma 80.000 eur, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.  Spreminja se pogoj za obvezen izstop iz sistema - po novem bo moral davčni zavezanec ugotavljati davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, če bo v dveh zaporednih preteklih letih presegel povprečje 150.000 eur prihodkov. Zaradi anomalij sistema je zakonodajalec zaostril pogoje pri povezanih osebah. S 1.1.2018 se bodo prihodki iz dejavnosti povezanih oseb seštevali, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

b) Povračila stroškov pri  začasni napotitvi na delo v tujino

  • v kolikor bo napotitev trajala neprekinjeno do 30 dni oziroma do 90 dni za voznike v mednarodnem cestnem prometu se povračila stroškov za prehrano ne bodo vštevala v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja  do višine dnevnice;
  • če bo napotitev trajala neprekinjeno nad 30 dni oziroma nad 90 dni za voznike v mednarodnem cestnem prometu se povračila stroškov za prehrano, od prvega dne napotitve dalje, ne bodo vštevala v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine prehrane med delom, povečane za 80%;
  • povračila stroškov prevoza v in iz kraja napotitve se ne vštevajo v davčno osnovo do višine kilometrine, prevoz od prenočišča do mesta opravljanja dela v tujini pa v višini prevoza na delo;
  • povračila stroškov za prenočišče se ne vštevajo v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov le, če neprekinjena napotitev ni daljša od 90 dni. 

Za napotene, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem cestnem prometu, se za posamezno napotitev šteje opravljanja delovnih nalog voznika v okviru ene odstotnosti s sedeža delodajalca oziroma drugega mesta delodajalca, na katerem se vozniki običajno vključijo v organiziran delovni proces.

Za vsa povračila stroškov velja, da se izplačajo v višini in pod pogoji, kot jih določajo Kolektivne pogodbe. Spremembe ZDoh-2 določajo le, do katere višine se izplačila ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če so izplačana pod pogoji in do višine, ki jo določi Vlada (Uredba).

c) Posebna davčna osnova - napotitev na čezmejno opravljanje dela

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ki ga delavec doseže v okviru napotitve, se ne všteva 20% plače oziroma ne več kot 1.000 eur za izplačila v posameznem mesecu, če so izpolnjeni pogoji:

  • delavec je napoten na delo iz ali v Slovenijo;
  • napotitev traja neprekinjeno več kot 30 dni;
  • oddaljenost od običajnega kraja opravljanja dela do kraja napotitve je več kot 200 km po najkrajši cestni povezavi;
  • napoteni ni bil rezident v državi napotitve v zadnjih 5 letih pred napotitvijo;
  • v pogodbi o zaposlitvi za delo v okviru napotitve ima zagotovljeno plačo najmanj v višini 1,5-kratnika zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS.

Izvzem iz davčne osnove se lahko upošteva za dohodke izplačane v največ 60 mesecih v obdobju 10 let od prve napotitve.

d) Poslovna uspešnost

Ob izpolnjevanju vseh pogojev iz 12. točke 44. člena ZDoh-2 se izplačilo poslovne uspešnosti ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 100% zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS.

e) Dodatna splošna olajšava

Poleg splošne olajšave zavezancem z nižjimi dohodki pripada tudi dodatna splošna olajšava. S spremembo se dviguje prag na 13.316,83 eur in določa linearnost dodatne olajšave. Zmanjšanje se izračuna po formuli:

zmanjšanje = 19.922,15 eur - 1,49601 x skupni dohodek

f) Olajšava za študente

se dvigne iz 75% na 100% zneska splošne olajšave.

g) Nastopajoči izvajalci in športniki

Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini 30%.

Zakon bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljal pa se bo za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1.1.2018 dalje.

spremembe davčne zakonodaje

2. Spremembe in dopolnitve Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O)

Novosti:

a) davčna osnova pri prevrednotenjih finančnih instrumentov in sicer se zneski prevrednotenj, ki se ne pripoznajo v izkazu poslovnega izida ampak v izkazu vseobsegajočega donosa, vključijo v davčno osnovo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma ob odpravi finančnega instrumenta;

b) normiranci (velja enako kot za normirance, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost):

  • določa se absolutna višina odhodkov in sicer bo davčnemu zavezancu priznano največ 40.000 eur odhodkov oziroma 80.000 eur, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev;
  • obvezen izstop iz sistema - če bo povprečje prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih davčnih obdobjih preseglo 150.000 eur;
  • seštevanje prihodkov povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov;
  • za družinske člane se po novem štejejo tudi bratje in sestre.

Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne 1.1.2018.

3. Spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-A)

Spremembe so vezane na uporabo vezane knjige računov (VKR):

  • omogoča se trajna uporaba;
  • podaljšuje se rok za pošiljanje podatkov - podatke o izdanih računih preko VKR bo potrebno posredovati do 10. v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan;
  • podaljšan je rok za preverbo potrjenih računov iz 30 na 60 dni po dnevu izdaje;
  • prepovedana je uporaba VKR in davčne blagajne v istem poslovnem prostoru;
  • spremembe določb pri prekrških.

Spremembe pričnejo veljati s 1.1.2018.

4. Spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2K)

Spremembe zajemajo:

  • razkritje podatkov delodajalcu glede uveljavljanja posebne davčne osnove pri napotitvah na čezmejno opravljanje dela;
  • uvaja se možnost brezgotovinskega (kartičnega) plačila davčnih obveznosti pri upravnem ali drugem državnem organu brez plačila provizije;
  • ukinjajo se naslednji predpisani obrazci s področja dohodnine, vsebina bo še vedno predpisana (Zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja) zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov, Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika, Zahtevek za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane, Obvestilo o uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev, Obrazec za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi). Minister za finance mora v šestih mesecih po začetku veljavnosti zakona izdati ustrezne predpise;
  • ostale spremembe so več ali manj redakcijske narave.

Zakon bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Le v razmislek:

Drži da smo mlada država, članica EU in kot taka dolžna spoštovati pravni red EU-ja, vendar ali je res potrebno vsako leto znova in znova spreminjati davčno zakonodajo. Ali neprestane spremembe ne vnašajo dodatne negotovosti v pravni in davčni red? Je moč ustaljeno prakso zakonodajalca, ki v vlogi Božička davčnim zavezancem vsako leto znova prinaša isto darilo - spremenjeno davčno zakonodajo, spremeniti?

Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. VREDU Želim več informacij o piškotkih!