Opredelitev kroga ožjih družinskih članov pri kratkotrajnem delu

20. APRIL 2017  |   Dušan Bavec

O možnosti tako imenovanega kratkotrajnega dela, ki je opredeljen v leta 2014 sprejetem Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, sem v reviji zapisal že nekaj člankov, pa vendarle se mi zdi smiselno izpostaviti še dve pojasnili pristojnih ministrstev o dilemah, ki relativno pogosto člane spravijo v dvom, ali bodo tovrstno pomoč ožjih družinskih članov uporabili na zakonit način. Dejstvo namreč je, da se v manjših družinskih podjetjih pogosto pojavi potreba po občasni tovrstni pomoči, ki zaradi legalnosti vsekakor olajša poslovanje manjšemu podjetniku, zato si je OZS intenzivno prizadevala za ustrezno zakonsko umestitev. Na ta način se je zagotovo povečala fleksibilnost, po drugi strani pa se ni po nepotrebnem procesiralo takšnega dela kot prekršek.

Kratkotrajno delo pri »s. p.-ju popoldancu«, ki nima zaposlenih

Že konec leta 2014 sem zapisal, da bo zaradi nejasne zakonodaje šele praksa pokazala, ali je dopustno kratkotrajno delo pri s. p.-ju popoldancu, ki nikogar ne zaposluje. Zaradi različnih interpretacij različnih institucij sem na začetku leta 2016 zaprosil za pojasnilo FURS, ali lahko ožji družinski član pomaga preko kratkotrajnega dela pri osebi, ki ima s. p. kot postransko oziroma popoldansko dejavnost in pri tem ne zaposluje nobene osebe. Prav tako sem povprašal tudi, ali se lahko kratkotrajno delo opravlja pri s. p.-ju, ki je delno upokojen in le delno vključen v zavarovanje in nima nikogar zaposlenega.

FURS nam je zelo hitro podal nedvoumno pisno pojasnilo, da se ob izpolnjevanju preostalih pogojev kratkotrajno delo ožjih družinskih članov opravlja lahko tako pri osebi, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic (»popoldanski s. p.«), kot tudi pri delno upokojenih s. p.-jih, četudi niti eden niti drugi nimata nikogar zaposlenega. Seveda pa morajo biti izpolnjeni siceršnji pogoji iz 17. člena zakona za dopustnost takšnega dela (pri delodajalcu, ki ima največ 10 zaposlenih, mesečna omejitev največ 40 ur, plačevanje pavšalnega prispevka za primer poškodbe pri delu …).


Krog ožjih družinskih članov, ki pridejo v poštev za kratkotrajno delo

Novi zakon je sicer še dodatno razširil krog ožjih družinskih članov, ki pridejo v poštev za takšno obliko dela, toda še posebej za laika (pa tudi za nekatere strokovnjake) je težko na uporaben način razumeti eno od teh skupin sorodnikov. Kratkotrajno delo lahko torej opravlja tudi:

– oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena.

Krog oseb, ki so med seboj v sorodstvu in svaštvu, je razviden iz pojasnila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti RS z dne z dne 20. 7. 2015, ki ga v avtentični obliki navajamo v nadaljevanju.

Direktorat za družino ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjuje:

»Sorodstvo je razmerje med predniki in potomci ter razmerje potomcev me seboj. Pri sorodstvu gre za krvno povezanost. Enako pravno relevantno razmerje pa nastane tudi z aktom posvojitve, ki ustvarja med posvojencem in njegovimi sorodniki ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja ko med sorodniki.

Sorodstvo se označuje s črtami (linijami, vrstami) in stopnjami (koleni). Sorodstvo  v ravni črti je sorodstvo med predniki in potomci; sorodstvo v stranski črti pa je sorodstvo med potomci, ki izvirajo iz skupnega prednika. Stopnja sorodstva se določa po številu rojstev med prednikom in potomcem, pri čemer se ne šteje sorodnika od katerega začnemo šteti ali pa se ne šteje skupnega prednika.

Svaštvo je razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca, torej nastane na podlagi zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost ne ustvarja svaštva med partnerjem in sorodniki drugega partnerja. Tudi pri svaštvu se, enako kot pri sorodnikih, loči svaštvo v ravni in stranski črti ter v stopnjah oziroma kolenu, in sicer je sorodnik z določeno osebo v isti črti in kolenu, kot je drugi zakonec z njo v sorodstvu. Med sorodniki enega zakonca in sorodniki drugega zakonca ni svaštva.

Glede na navedeno so:

  • sorodniki v ravni črti: starši – otrok (1. koleno), stari starši – vnuk (2. koleno), prastari starši – pravnuk (3. koleno), praprastari starši – prapravnuk (4. koleno);
  • sorodniki v stranski črti: bratje, sestre (2. koleno), teta/stric – nečak/nečakinja (3. koleno);
  • svaštvo v ravni črti: tast/tašča – zet/snaha, očim/mačeha – pastorek/ pastorka (1. koleno);
  • svaštvo v stranski črti: svak, svakinja (2. koleno).«

Brat ali sestra podjetnika torej ne prideta v poštev za kratkotrajno delo, prav tako ne vnuki in stari starši!

Zgoraj opisano kratkotrajno delo se občasno zamenjuje s sorodstveno pomočjo, kar pa nikakor ni dopustno. Resda posameznik na tej podlagi lahko pomaga širšemu krogu sorodnikov (v sorodstvu v ravni črti, ne glede na koleno, oziroma v stranski črti do tretjega kolena ter v svaštvu do drugega kolena), na primer tudi bratu, sestri, nečaku, stricu, teti, tastu, tašči, zetu, snahi ipd., toda po drugi strani je nujno pri tem vedeti, da pride sorodstvena pomoč v poštev le med fizičnimi osebami, nikakor pa ne kot pomoč gospodarskemu subjektu, ne glede na velikost le-tega. Takšne sorodstvene pomoči torej ne more biti deležna niti mala družba niti mali s. p., četudi ima manj kot 10 zaposlenih.

Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Več o uporabi piškotkov.