Nina scortegagna

Kaj prinašajo spremembe delovnopravne zakonodaje?

31. AVGUST 2017  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Po več kot enoletnih pogajanjih socialnih partnerjev sta v Državnem zboru po skrajšanem postopku v obravnavi dva zakona, katerih predlagane spremembe bodo (lahko) imele vpliv tudi na delodajalce. To sta Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Predmet pogajanj je bil tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), vendar glede njegove spremembe socialni partnerji nismo dosegli soglasja.

Zakon o inšpekciji dela

Zamuda z izplačilom plač

Inšpektor bo lahko kot skrajni ukrep prepovedal opravljanja dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti dejavnosti (prepoved opravljanja dejavnosti), če je bila pri bila delodajalcu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljena kršitev, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa ZDR-1 (najkasneje do 18. dne v mesecu).

Navedeno bo v praksi pomenilo, da je delodajalec v zadnjem letu že dvakrat zamudil z izplačilom plač in je inšpektor za to tudi že dvakrat ugotovil kršitev in je odločba inšpektorja (v primeru pritožbenega postopka pa sodba sodišča) postala pravnomočna. To ne pomeni, da bo inšpektor delodajalcu lahko prepovedal opravljanje dejavnosti v primeru, da je delodajalec v zadnjem letu že dvakrat zamudil z izplačilom plače, pa inšpektor pri njem ni ugotovil kršitve.

Opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava

Druga sprememba ZID-1 inšpektorjem prinaša večja pooblastila v primeru, ko bo ta ugotovil, da gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1.

ZDR-1 namreč v drugem odstavku 13. člena določa, da v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Delo se torej v primeru, ko obstajajo elementi delovnega razmerja (to so: prostovoljno osebno nepretrgano delo, za plačilo, v organiziranem procesu delodajalca in podrejeno v smislu navodil in nadzora s strani delodajalca), ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Inšpektor z odločbo na podlagi 6. točke 19. člena ZID-1 že sedaj lahko prepove opravljanje določenega dela na podlagi pogodb civilnega prava do odprave nepravilnosti. Zavezanec lahko nepravilnost odpravi na dva načina:

 - tako, da preneha z opravljanjem dela oz. izvajanjem delovnega procesa z osebo, v razmerju do katere so bile ugotovljene nepravilnosti,

 – oziroma tako, da z osebo, ki opravlja delo v primeru obstoja elementov delovnega razmerja, sklene pogodbo o zaposlitvi.

Nova ureditev tako le konkretizira še drugo od možnih oblik odprave nepravilnosti na način, da zavezanec izroči delavcu pogodbo o zaposlitvi, ki mora biti v skladu z ZDR-1. Pisna pogodba o zaposlitvi mora biti ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju in vsebovati plačilo za delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost tovrstnega dela, upoštevaje delo na podobnih delovnih mestih pri delodajalcu, kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo zavezanca.

V primeru, da osebi ne bo vročena pogodba o zaposlitvi v roku, bo lahko zahtevala sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem, delodajalec pa bo lahko kaznovan z globo od 4.500 do 20.000 eurov.

Zakon o urejanju trga dela

V ZUTD se le nekaj sprememb nanaša na delodajalce, večina njih zadeva brezposelne, delavce itd.:

  • Delavec se bo moral (sedaj je to možnost) v roku 3 dni po vročeni odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, prijaviti pri zavodu za zaposlovanje v evidenco iskalcev zaposlitve zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in povečanja zaposlitvenih možnosti, če mu delodajalec ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja. V nasprotnem primeru se delavcu prve tri mesece izplačuje denarno nadomestilo v višini 60 odstotkov od osnove, vendar ne manj kot 350 eurov. Navedeno velja tudi, če delavec kljub pravočasni prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve neupravičeno ne izpolnjuje obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom. Znižanje se ne izvede, če delodajalec delavca v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni obvestil ali ga je napačno obvestil o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
  • Uvajajo se spodbude za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklenejo delovno razmerje s polnim delovnim časom. Tem delavcev zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo v višini 20 odstotkov od zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila, pod pogojem ohranitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude.
  • Lastnost brezposelnih oseb se bo odrekla družbeniku, ki postane poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi in ustanovitelju, ki postane poslovodna oseba v zavodu ali če se v družbi ali zavodu zaposli.
  • Uvaja se postopno sankcioniranje brezposelnih oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo in sicer se nadomestilo ob prvi kršitvi do njegovega izteka zniža za 30 odstotkov zadnjega izplačanega zneska, vendar ne na manj kot 350 eurov. V primeru nadaljnje kršitve pa pravica do denarnega nadomestila zavarovancu preneha.
  • Nov način vročanja odločb o pravici do denarnega nadomestila. Predlog predvideva, da se zavarovancem vročajo z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če zavarovanec po odpremi odločbe zavodu v dveh mesecih sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejel, domneva vročitve preneha in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
  • Vzpostavitev evidence študentskega dela. Beležili se bodo podatki o opravljenem občasnem in začasnem delu dijakov in študentov, ki bodo služili za zbiranje in obdelavo podatkov, potrebnih za vzpostavitev te evidence. Evidenca bo povezana z drugimi uradnimi evidencami na področju visokega šolstva in zaposlovanja. Predlog zakona podeljuje javno pooblastilo za vodenje evidence Študentski organizaciji Slovenije.
  • Črta se določba, ki pogojuje priznanje pravice do denarnega nadomestila z vložitvijo tožbe s strani delavca zoper delodajalca, ki je delavca odpustil iz v ZDR-1 taksativno določenih neutemeljenih odpovednih razlogih (bolniški stalež, članstvo v sindikatu ipd.).
  • V zvezi z zagotavljanjem dela delavcev uporabniku (agencijsko delo) se predlaga črtanje obveznosti pravnih in fizičnih oseb, ki imajo sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, da v Sloveniji ustanovijo podružnico ter natančneje določa odvzem dovoljenja.

Neusklajen med socialnimi partnerji ostaja ZDR-1, zato ministrstvo njegovih sprememb ni predlagalo. Vsebina, ki jo je ministrstvo nameravalo vpeljati v ZDR-1 je bila nova oblika sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerem bi delavec največ pol leta imel pravico do denarnega nadomestila na zavodu, financiral pa bi ga delodajalec. V tem primeru delavcu odpravnina ne bi pripadala. Kaj, če sploh kaj bo iz tega, bomo še videli in o tem tudi pisali.

 

Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. VREDU Želim več informacij o piškotkih!