Nina scortegagna

Kaj delodajalcem prinaša predlog sprememb delovno-pravne zakonodaje?

08. MAJ 2017  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je marca 2017 delodajalcem po že skoraj enoletnih pogajanjih izročilo nov predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

Na Obrtno - podjetniški zbornici Slovenije smo ministrico za delo že večkrat opozorili, da naj pazi, da ne bo namesto prekarnega dela izpodrinila podjetništva! Od vseh pristojnih zahtevamo, da naj najprej pomislijo na male in naj se držijo svojih zapisanih obljub, da gospodarstva ne bodo dodatno obremenjevali.

1. Za prekarne delavce bo omogočen lažji sodni postopek, saj bo za njih pri uveljavljanju delovnega razmerja ob podanih elementih delovnega razmerja veljalo obrnjeno dokazno breme. To pomeni, da bo v sodnem postopku delodajalec tisti, ki bo moral dokazati, da niso obstajali elementi delovnega razmerja in da zaradi tega delavec ni upravičen do sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in ne domnevno prekarni delavec.

2. MDDSZ želi tudi zvišati globe za delodajalce v primeru, da bodo imeli zunanjega sodelavca, ki bi moral biti, zaradi obstoja elementov delovnega razmerja, pri delodajalcu redno zaposlen.

3. Pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi se predlaga pravilo, da bi bil delavec vedno, kadar bi z delodajalcem sklenil sporazumo prenehanju pogodbe o zaposlitvi, upravičen do denarnega nadomestila na zavodu, v trajanju šestih mesecev, ki bi ga financiral delodajalec, razen, če bi delodajalec in delavec to pravico delavca v sporazumu izrecno izključila. 

V tem trenutku je naveden institut popolnoma nedodelan in odpira mnogo nerešenih vprašanj tako v teoriji kot praksi, zato je za delodajalce škodljiv. MDDSZ celo predlaga, da v primeru, da bi si delavec našel službo prej kot v šestih mesecih, da delodajalčev denar ostane zavodu!

4. Danes lahko inšpektor za delo delodajalcu, v primeru, da le-ta zamudi z izplačilom plač delavcem, izreče le globo. Po predlogu, pa bi inšpektor delodajaolcu lahko prepovedal opravljanje dela delavcev in uporabo sredstev za delo, poenostavljeno - zaprl delavnico oziroma obrat.

5. Inšpektor za delo bi lahko delodajalcu v primeru, da bi pri njem našel delavca, ki delo opravlja na podlagi civilne pogodbe (študentska napotnica, avtorska ali podjemna pogodba, preko s.p., ...), bi pa ta zaradi obstoja elementov delovnega razmerja moral biti redno zaposlen, naložil izročitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi. 

To je le nekaj od ključnih sprememb paketa treh zakonov, ki se neposredno tičejo delodajalcev. Ostale spremembe se nanašajo na delavce in jim v večini primerov prinašajo le koristi in ne dodatnih bremen in obremenitev, kot delodajalcem.

Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. VREDU Želim več informacij o piškotkih!