FURS in prikrita zaposlovanja v IT podjetjih

20. JUNIJ 2018  |   Tadeja Bučar

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS)  izvaja v okviru ciljno usmerjenih nadzorov na področju prispevkov za socialno varnost nadzore, pri katerih se preverja pravilna davčna obravnava in ekonomska vsebina dohodka fizičnih oseb  (odvisno / neodvisno pogodbeno razmerje). Nadzori se opravljajo pri zavezancih, pri katerih je bilo zaznano, da zanje fizične osebe opravljajo dela kot samostojni podjetniki, pri tem pa obstaja velika verjetnost, da pri izvajanju takšnega dela obstajajo elementi odvisnega pogodbenega razmerja.

Posebno pozornost namenjajo (in jo bodo tudi v prihodnje) tudi tujim IT podjetjem, saj so na tem področju v zadnjem času zaznali povišano stopnjo tveganja morebitnega prikritega zaposlovanja.

Od 1. 9. 2016 dalje, ko posebej spremljajo tovrstno pojavno obliko, je bilo opravljenih 27 nadzorov, v katerih je bilo dodatno obračunanih 2.258.639 EUR obveznosti.

Pri izvajanju tovrstnih nadzorov davčni organ presoja poslovne dogodke, to je pogodbe o poslovnem sodelovanju med zavezancem in fizično osebo kot s.p. in na njihovi podlagi izvedena plačila, po njihovi vsebini in skladno z davčno zakonodajo. Davčni organ je dolžan ugotoviti, ali gre dejansko za opravljanje samostojne dejavnosti ali gre za delo v okviru delovnega razmerja. V primeru, da so pri nadzoru ugotovljeni elementi odvisnega pogodbenega razmerja (torej ne gre za opravljanje samostojne dejavnosti),  se velikokrat ugotavlja, da je bila sklenjena pogodba med zavezancem in fizično osebo kot s.p. le navidezen posel, pri katerem se dejanska vsebina razlikuje od njene oblike. Po določilih tretjega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel.

To pomeni, da se v primeru ugotovitve, da gre za izogibanje ali zlorabo (npr. če se dohodek, ki bi moral biti izplačan kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa s.p.), šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (torej, da se dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov s.p., obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi).

V tem primeru bi moral zavezanec plačilo, ki ga je izplačal fizični osebi na podlagi računa, ki ga je ta izstavila kot s.p., obravnavati kot dohodek iz zaposlitve, torej kot bruto plačo, od katere bi moral obračunati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine (pogodba o poslovnem sodelovanju med delodajalcem in s.p.-jem je navidezen posel v smislu 74. člena  ZDavP-2). Če plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom, je v 397. členu ZDavP-2 predvidena sankcija v višini od 800 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca.

Povzeto po novici FURS

Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Več o uporabi piškotkov.