Delo v lastnem podjetju

05. MAREC 2019  |   Dušan Bavec

Razmišljam da bi odprl svoj d.o.o., pa me zanima…

V začetku poslovanja običajno posli še »visijo v zraku« in le malokrat podjetje začne funkcionirati z večkadrovsko zasedbo, ampak se običajno zadeva odvija po sistemu »one man band«, ko je podjetnik hkrati tako ustanovitelj in lastnik d.o.o.-ja, neposredni operativec za opravljanje del iz naslova registrirane dejavnosti kot tudi direktor te družbe. V kakšni pogodbi naj opredeli vse te naloge? 

V kakšni statusni obliki naj poslujem?                                                                            

Večina novonastajajočih podjetnikov se na začetku svoje kariere odloča, da bodo poslovali kot samostojni podjetniki oz. s.p.-ji in to kljub temu, da odgovarjajo za obveznosti iz naslova poslovanja z vsem svojim osebnim premoženjem. Po definiciji Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, je s.p. fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. V primeru, da so že zaposleni s polnim delovnim časom in odprejo s.p., bo le-ta imel status t.i. »popoldanskega s.p.-ja« iz naslova katerega plačujejo zgolj pavšalne prispevke za primer poklicne bolezni poškodbe pri delu.

V drugi sklop možnih statusnih oblik poslovanja lahko uvrstimo pravne osebe. Čeprav ZGD-1 pozna kar nekaj vrst pravnih oseb, se ljudje največkrat odločajo za d.o.o.-je oz. družbo z omejeno odgovornostjo, katere bistvena prednost v primerjavi s s.p.-jem je v tem, da za obveznosti družbe lastniki načeloma ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem. Je pa za začetek poslovanja v tej statusni obliki potrebno imeti ustanovni kapital v višini 7.500 evrov, ki ga pri s.p.-ju ni potrebno imeti.

Razmišljam da bi odprl svoj d.o.o., pa me zanima...

Na kakšni zavarovalni podlagi naj se vključim v obvezno socialno zavarovanje ?

V začetku poslovanja običajno posli še »visijo v zraku« in le malokrat podjetje začne funkcionirati z večkadrovsko zasedbo, ampak se velikokrat zadeva odvija po sistemu »one man band«, ko je podjetnik hkrati tako ustanovitelj in lastnik d.o.o. kot tudi direktor te družbe. Od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 v aprilu 2013 lahko tudi 100 % lastnik d.o.o.-ja (gre torej za enoosebno družbo) opravlja direktorsko funkcijo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in se posledično vključi v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja in zavarovalne podlage oz. šifre zavarovanja 001.

V nekaterih primerih pa kljub zakonski dopustnosti v enoosebni družbi za opravljanje poslovodne funkcije ni možno skleniti delovnega razmerja.

V enem zadnjih razpisov zavoda za zaposlovanje, ki je dajal vzpodbude za samozaposlitev, npr. od novega podjetnika zahtevajo, da samozaposlitev izvede v statusni obliki d.o.o.-ja, toda z dodatnim pogojem, da se v socialno zavarovanje vključi kot družbenik (lastnik) in poslovodna oseba po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 in torej na  zavarovalni podlagi 040. Po neuradnih informacijah, naj bi bil razlog za takšno omejevalno možnost predvsem finančne narave, saj je najnižja zavarovalna osnova kar precej višja od najnižje zavarovalne osnove v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi oz. delovnega razmerja.

Kakšno pogodbo potrebujem za nemoteno operativno funkcioniranje?

Kot že zgoraj omenjeno je na začetku običajno ustanovitelj podjetja hkrati neposredni operativec za opravljanje del iz naslova registrirane dejavnosti kot tudi za opravljanje poslovodne – direktorske funkcije.

Osebno menim, da je najbolj smiselno in nikakor ni nezakonito, če v eni sami pogodbi združi oboje. To pomeni, da se v primeru, če je zavarovan na podlagi delovnega razmerja oz.  zavarovalni podlagi 001, sklene pogodba o zaposlitvi, v kateri se poleg osnovnih nalog iz dejavnosti za katero je registrirano podjetje, doda še nabor nalog in opravil, ki jih opravlja direktor. Prav tako menim, da se obe vrsti nalog lahko opredelijo v eni pogodbi tudi v primeru, če je lastnik (družbenik), ki je hkrati direktor, vključen v zavarovanje na zavarovalni podlagi 040. Seveda v takem primeru ne pride v poštev pogodba o zaposlitvi, ampak civilnopravna pogodba o poslovodenju. V to pogodbo naj se poleg klasičnih nalog direktorja nedvoumno zapiše, da bo direktor opravljal tudi operativna dela in naloge iz naslova registrirane dejavnosti.

Občasno se na različnih naslovih pojavljajo tudi razlage, da bi morale obstajati dve ločeni pogodbi, ena za opravljanje klasičnih direktorskih del in ena za operativna dela in naloge.

Osebno menim, da je to nepotrebno birokratiziranje, bi se pa pustil prepričati v kolikor bi obstajali meni dosedaj neznani argumenti.

Sem ter tja slišim, da zgolj eni pogodbi menda niti FURS ni naklonjen, toda dosedaj še nisem prejel v reševanje in mnenje kake njihove odločbe, ki bi podjetnika sankcionirala v tej smeri.

Naj bo ta moj prispevek izziv tistim, ki menijo drugače in tudi tistim, ki so morda z oblastnimi organi že imeli kake težave na to temo, da me skontaktirajo in posredujejo ustrezno dokumentacijo ali pa zgolj zapišejo svoje drugačno stališče, saj nam pobude iz baze veliko pomenijo, ker na ta način lažje pripravljamo sistemske rešitve v kolikor je to sploh potrebno storiti in ne zadostuje zgolj spremenjena logična razlaga.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.                                                                                              

Svetovalec SC OZS