Nina scortegagna

Ali je banka upravičena zahtevati podpis izjave o tem, ali je posameznik politično izpostavljena oseba?

13. MAREC 2017  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V primeru pridobivanja izjave o posameznikovi morebitni politični izpostavljenosti banka ravna v skladu z zahtevo ZPPDFT-1, zato banka lahko od strank zahteva takšno izjavo.

V skladu z vsem navedenim banka torej zaradi določil ZPPDF-1 lahko in celo mora ugotavljati, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba oziroma ali je le-ta ožji družinski član politično izpostavljene osebe.

Ker banka ne more vnaprej vedeti, ali je njihova stranka politično izpostavljena oseba ali njen družinski član, mora sama vzpostaviti mehanizem in postopek pridobivanja tega podatka. Seveda pa zaradi načela sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 banka lahko svoje stranke vpraša zgolj po podatkih, ki jih zahteva ZPPDFT-1, ne more pa jim zastavljati na primer vprašanj, ali pripada kateri od političnih strank in kateri ter podobno, saj gre v primerih opredeljevanja političnega prepričanja za občutljiv osebni podatek.

Podrobno je to urejeno v 61. členu ZPPDFT-1, ki v prvih dveh odstavkih določa, da mora v skladu z 61. členom tega zakona zavezanec vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 13. člena tega zakona, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 139. člena tega zakona. Politična izpostavljenost se ugotavlja tudi za dejanske lastnike stranke.

Politično izpostavljena oseba iz prejšnjega odstavka je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci (2. odstavek).

Glede na 4. odstavek istega zakona pa mora tudi računovodski servis ugotoviti, ali je njegova stranka dejanski lastnik politične stranke, njen zakoniti zastopnik, ožji družinski član ali ožji sodelavec politično izpostavljen. Kako to ugotavlja, mora urediti v svojem notranjem aktu, ki mora temeljiti na oceni tveganja. Včasih bo de facto zadostovala že izjava (če je tako določeno v internem aktu), v določenih primerih pa še kaj več.

Koristna mnenja in usmeritve Urada za preprečevanje pranja denarja povezana s to tematiko so objavljena na spletni strani UPPD, kjer je mogoče najti tudi pojasnilo, kdo se šteje za politično izpostavljeno osebo. Biti samo član stranke namreč še ne pomeni, da si politično izpostavljen. Če pa si njen predsednik ali član izvršnega odbora, pa si že.

Avtorica: Sabina Rupert

Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. VREDU Želim več informacij o piškotkih!